1cae851d a55b 4f54 a99c b2a7c9c3e8c7

Razvoj rimskokatoliške cerkve v srednjem veku

  • 381

    Arijanstvo

    Arijanstvo
    Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem cerigrajskem koncilu.
  • 525

    Benedektinec

    Benedektinec
    Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na slovenkem pa Gornji grad.
  • 756

    Pipinova darovnica

    Pipinova darovnica
    Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz ze podarjenih zemijišč, znana
    kot patrimonij svetega Petra (dedina svetega Petra), ter ozemlja, ki ga je frankovski kralj odtrgal
    Langobardom ter podelil rimskim škofom.
  • 1054

    Velika shizma

    Velika shizma
    Znana kot tudi velik razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.
  • 1077

    Canossa

    Canossa
    Grad, kjer je papež Gregor VII. prislil cesarja Henrika IV., da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja.
  • 1084

    Kartuzijan

    Kartuzijan
    Član meniškega redu, katerega začetki so v kraju Chartreuse v Franciji. Najbolj znan kartuzije na Slovenskem so v Žicah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.
  • 1085

    Gregor VII.

    Gregor VII.
    Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z rimsko-nemškim cesarjem Henrikom IV.
  • 1098

    Cistercijan

    Cistercijan
    Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izredno strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znan v Stični.
  • 1122

    Wormski konkordat

    Wormski konkordat
    Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerim se je zaključil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško oblast.
  • 1173

    Sveti Thomas Becket

    Sveti Thomas Becket
    Bil je canterburyjski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika Il., s katerim se je kasneje spri. Umorili
    so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.
  • 1198

    Inocenc III.

    Inocenc III.
    Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom, heretikom na jugu Francije.
  • 1210

    Frančiškan

    Frančiškan
    Pripadnik reda, ki ga je ustanovil Frančšek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.
  • 1215

    Avguštinec

    Avguštinec
    Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.
  • 1216

    Dominikanec

    Dominikanec
    Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.
  • 1232

    Inkvizicija

    Inkvizicija
    Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimskokatoliško in pravoslavno krščanstvo.
  • 1415

    Jan Hus

    Jan Hus
    Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na garmadi.
  • 1440

    Konstantinova darovnica

    Konstantinova darovnica
    Dokument, s katerim so papež dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski
    cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in
    jezikoslovec Lorenzo Vallla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.