Razvoj rimske znanosti

Prvi rimski koledar

738 BCE

Začetek koledarske dobe v Rimu naj bi bil leta 738 pr. n št. Rimski koledar je temeljil na eni izmed variant grških luninih koledarjev, ki je vseboval 355 dni. Prvi rimski koledar je vseboval 304 dni. Imel je deset rednih mesecev, kasneje pa sta se uvedla še dva nova. S tem se je leto podaljšalo na 355 dni in je ustrezalo dvanajstim lunarnim mesecem.

Pojav retorike

485 BCE

Rimska retorika je bolj ali manj nadaljevanje grške retorike. V rimskem obdobju je imela kar dobre pogoje za razvoj, saj je bila bistveni del političnega, vojaškega in kulturnega vsakdana. Krojila je vse ravni javnega življenja. Rimski govorniki so zelo vplivali na različne dogodke s svojimi govori. Značilni so bili javni nagovori in razprave v senatu, na zakonodajnih zborih, ter sodiščih.

Zakonik XII. plošč

451 BCE

Zakonik XII. plošč predstavlja enega prvih zapisov rimskega prava. Napisali so ga na 12 bronastih plošč. Pravila, ki jih uzakoni zakonik imenujemo ius civile ali civilno pravo. To so tiste odločbe, ki veljajo samo za rimske državljane. Temeljna družbena celica zakonika je družina, združena pod oblastjo rodbinskega očeta (pater familias). Danes zakonik ni ohranjen v originalu, ker so bile plošče verjetno uničene.

Civilna doba

Period: 451 BCE to 201 BCE

Razvoj rimskega prava razdelimo na 4 dobe. Prva izmed njih je civilna doba. Sega od Zakonika XII. plošč do konca druge punske vojne. V tej dobi je najbolj vplivno civilno pravo (ius civile). Gre za tiste norme, ki veljajo samo za rimske državljane (cives romani).

Prihod prvega grškega zdravnika v Rim

219 BCE

Z razvojem Rima je bilo treba izboljšati življenjske pogoje in s tem se je potreba po zdravnikih povečala. Ker pa le teh v Rimu ni bilo, so jih pripeljali iz Grčije. Prvi grški zdravnik je v Rim prišel leta 219 pr. n. št. Dosegel je velik uspeh in celo pridobil državljanske pravice.

Pretorska doba

Period: 201 BCE to 27 BCE

Ko se je rimska država širila, je prišlo do velikih gospodarskih, družbenih in političnih sprememb, ki so zahtevale, da se tudi pravo hitro dopolnjuje. Ker stara zakonodaja ni bila več primerna, je uspešno pomagal pretor. Pretor je omilil strogosti starega civilnega prava, preuredil mnoge določbe in sam ustvaril mnoga nova pravna pravila.

Izgon grških filozofov iz Rima

161 BCE

V 2. stoletju pr. n. št. so mladeniči začeli hoditi v Grčijo, da bi študirali retoriko in filozofijo. V tem času je že delovalo nekaj učiteljev tudi v Rimu, a je imela javnost slab odnos do tega študija, saj je predstavljal grožnjo vladajoči oligarhiji senata. Zato je senat leta 161 pr. n. št. izdal odlok o izgonu grških filozofov iz Rima, ki ni zalegel, saj so Grki še naprej prihajali v Rim. Leta 92 pr. n. št. pa so cenzorji izdali edikt, da se retorika ne sme poučevati v latinščini.

Mark Tulij Cicero

106 BCE

Mark Tulij Cicero je bil vplivni rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof. Že v mladosti so ga poučevali grški retoriki in najboljši učitelji. Kasneje pa je svoje znanje grščine uporabil tako, da je veliko pojmov grške filozofije prenesel v latinščino. Študiral pa je tudi matematiko. Bil je eden izmed tistih, ki so verjeli, da so se rimski geodeti in kalkulatorji veliko bolj zanimali za uporabno matematiko kot teoretično matematiko in geometrijo, ki so jo cenili Grki.

Julij Cezar

100 BCE

Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Odigral je veliko vlogo pri preureditvi oslabljene rimske republike v rimski imperij. Poleg tega nam je zapustil tudi pomembna zgodovinska dela. V svojem delu Commentarii de bello Gallico je opisal Galsko in Državljansko vojno. Poleg njega pa so bili pomembni zgodovinopisci v Rimu še Polibij, Diodor, Salustij, Livij, Tacit, Svetonij in Plutarh. Julij Cezar je umrl 15. marca leta 44 pr. n .št., star 55 let.

Prvi latinski učbenik retorike

85 BCE

V Rimu je delovalo nekaj grških učiteljev retorike. Ti so ustanavljali šole, ki so navduševale mladino. Kmalu se je pojavil prvi latinski učbenik retorike, znan po naslovu Rhetorica ad Hereniju. V njem je navedenih pet temeljnih nalog ali veščin, ki jih mora obvladati vsak govornik. Sem spadajo: inventio (iznajdljivost), dispositio (dispozicija), elocutio (izražanje), memoria (spomin), actio/pronuntatio (ukrepanje oz. dejansko govorjenje).

Julijanski koledar

46 BCE

Gaj Julij Cezar je po predlogu aleksandrijskega astronoma Sosigena uvedel nov rimski koledar. Uvedel je Sončevo leto s 365 dnevi. Po tem novem koledarju je bilo po štirih letih s 365 dnevi, prestopno leto s 366 dnevi. Koledar se po Juliju Cezarju imenuje julijanski koledar.

Klasična doba

Period: 27 BCE to 300

Klasična doba je tako ime dobila zaradi delovanja klasičnih pravnikov, ki so bili prevladujoči faktor v tem obdobju, saj je v njihovih spisih pravo doseglo najvišjo stopnjo razvoja. Kot pisatelji so klasični pravniki obdelovali civilno in pretorsko pravo. Cesar Avgust je cenil delovanje pravnikov in jim dal javen pomen (do tedaj so bili zgolj zasebniki).

Germanija - De origine et situ Germanorum

98

Germanija je etnografski esej, ki ga je napisal Tacit. Delo je razdeljeno na 46 poglavij. Tacit opisuje germanska ljudstva, ki so živela izven rimskih meja. Hoče opisati deželo, zakone in navade Germanov. Na začetku opiše značilnosti Germanov in germanske dežele na splošno, nato se osredotoči na opis približno sedemdesetih germanskih plemen. Tacit želi obvestiti Rimljane, da so Germani zelo nevarni in da jih je treba napasti, preden bi se ti še bolj okrepili.

Klavdij Galen

129

Klavdij Galen, bolj poznan kot Galen iz Pergamona je bil grško govoreči rimski zdravnik in filozof. V rimski dobi je bil eden največjih strokovnjakov na področju človeške anatomije. Kasneje so ugotovili, da je anatomija, ki jo je učil Galen, v resnici anatomija opice. Kljub temu številni koncepti, ki jih je uvedel, ostajajo še danes. Uvedel pa je tudi medicinsko eksperimentiranje in izpopolnil delo Hipokrata.

Postklasična doba

Period: 300 to 527

V tem obdobju je bila celotna oblast odvisna od cesarja, ki je uvedel novo vrsto ureditve - dominat, ki je absolutna monarhija. Cesar je postal tudi pravno gledano zakonodajalec. Na področju prava se je pojavila zmeda, saj ni bilo urejenih pravnih aktov. Pravnikov je bilo veliko, vendar niso bili enotnega mnenja.