RAZVOJ RIMOKATOLIŠKE CERKVE V SREDNJEM VEKU

ARIJANSTVO

381

Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu.

Benediktinec

525

Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na slovenskem pa Gornji grad.

Gregor Veliki

604

Največji dosežek papeža je pokristjanjevanje Anglije, kar je dosegel sveti Avguštin. Podpiral je petje brez spremljave oz. gregorjanski koral.

Pipinova darovnica

756

Dokument, s katerim je bila ustanovljena cerkvena država. Razvila se je iz že podarjenih zemljišč, znana kot patrimonij svetega Petra (dedina svetega Petra), ter ozemlja, ki ga je frankovski kralj odtrgal Langobardon ter podelil rimskim škofom.

Velika shizma

1054

Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno kršcanstvo.

Canossa

1077

Grad, kjer je papež Gregor VII. prisilil cesarja Henrika IV. da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja.

KARTUZIJAN

1084

Član meniškega redu, katerega začetniki so v kraju Chartreuse v Franciji. Najbolj znan kartuzije na Slovenskem so v Žičah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.

Gregor VII.

1085

Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z rimsko-nemškim cesarjem Henrikom lV.

Cistercijan

1098

Pripadnik meniškega rodu, ki znan po izredno strogem načinu življenja. Začel se je v Franciji, v Sloveniji pa je najbolj znan v Stični.

Wormski konkordat

1122

Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerim se je zaključil investurni boj . Papež imenuje škofa, ta pa mu podeli zemljiško posest.

Sveti Thomas Becket

1173

Bil je Canteburyski nadškof ter kancler angleškega kralj Henrika ||. , s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi. Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.

Inocenc |||.

1198

Papež, ki je izobčil angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom , heretikom na jugu Francije.

Frančiškan

1210

Pripadnik redu, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih , na Slovenskem, npr., na Ptuju, Celju in Kamniku.

Avguštinec

1215

Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal ponpravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela o Božji državi. Pravila so bila potrjena na Leteranskem koncilu.

Dominikanci

1216

Pripadniki reda bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.

Inkvizicija

1232

Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga vodili predvsem domikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.

Jan Hus

1415

Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na garmadi.

KONSTANTINOVA DAROVNICA

1440

Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Valla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.