Razvoj rimokatoliške cerkve v srednjem veku

Arijanstvo

381

Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu.

Benediktinec

525

Član najstarejšega meniškega rodu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na slovenskem pa Gornji grad.

Canossa

1077

Grad, kjer je papež Gregor VIII. prisilil cesarja Henrika VI., da se mu je poklonil in mu priznal pravico do investiture. Po tem dejanju je papež preklical izobčenje za cesarja.

Kartuzijan

1084

Član meniškega redu, katerega začetki so v kraju Chartreuse v Franciji. Najbolj znan kartuzije na slovenskem so v Žičah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.

Cistercijan

1098

Pripadnik meniškega rodu, ki slovi po izrednem strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na slovenskem pa je najbolj znan samostan Stična.

Wormski konkordat

1122

Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerimi se je zaključil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest.

Sveti Thomas Becket

1173

Bil je cantenburyjski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika II., s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.

Inocenc lll.

1198

Papež, ki je izgnal angleškega kralja Ivana brez Zemlje. Sprožil je križarsko vojno proti albižanom, heretikom na jugu Francije.

Frančiškan

1210

Pripadnik reda, ki ga je ustanovil Frančišek Ašiški. Veliko so delovali v mestih, na slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.

Avguštinec

1215

Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.

Dominikanec

1216

Pripadnik reda bratipov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.

Inkvizicija

1232

Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.

Jan Hus

1415

Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.

Konstantinova darovnica

1440

Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podelil rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Valla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stol.