Razvoj rimokatoliške cerkve v srednjem veku

Arijanstvo

381

Kršanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepovedan na prvem carigrajskem koncilu.

Benedektinec

525

Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji grad.

Gregor Veliki

604

Največji dosežek papeža je pokristjanjevanje Anglije, kar je dosegel sveti Avguštin. Podpiral je pretje brez spremljave oz. Gregorijanski koral

Pipinova darovnica

756

Dokument, s katerim je bila ustanovljena Cerkvena država. Razvila se je iz že podarjenih zemjišč, znana kot patrimonij svetega Petra (dedina svetega Petra), ter ozemija, ki ga je frankovski kralj odtrgal
Langobardom ter podelil rimskim škofom.

Velika shizma

1054

Znana tudi kot veliki razkol. Krščanstvo se je ločilo na rimokatoliško in pravoslavno krščanstvo.

Canossa

1077

Kartuzijan

1084

Član meniškega redu, katerega začetki so v kraju Chartreuse v Francij. Najbolj znane kartuzije na Slovenskem so v Žicah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.

Gregor VII.

1085

Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z rimsko-nemškim cesarjem Henrikom IV.

Cistercijan

1098

Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izrednem strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znan v Stični.

Wormski konkordat

1122

Sporazum med Cerkvijo in rimsko-nemškimi cesarji, s katerimi se je zaključil investiturni boj. Papež imenuje škofa, cesar pa mu podeli zemljiško posest.

Sveti Thomas Becket

1173

Bil je canterburyski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika II., s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postsle cilj romanj v Angliji.

Inocenc III.

1198

Frančiškan

1210

Prioadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.

Avguštinec

1215

Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal po pravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.

Dominikanec

1216

Pripadnik reda bratov pridigarjev , katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.

Inkvizicija

1232

Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.

Jan Hus

1415

Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na grmadi.

Konstantinova darovnica

1440

Dokument, s katerim so papeži dokazovali svojo posvetno oblast nad Italijo, ki naj bi jim jo podell rimski cesar Konstantin, saj je osnoval novo prestolnico Konstantinopel in tako zapustil Italijo. Humanist in jezikoslovec Lorenzo Valla je dokazal, da je dokument ponaredek iz 9. stoletja.