-
Konec druge svetovne vojne
V Evropi se je končala druga svetovna vojna, zato je bila Evropa opustošena, na milijone ljudi je bilo mrtvih, ranjenih in razseljenih. V holokavstu je bilo umorjenih šest milijonov Judov. -
Ustanovitev zveze NATO
NATO je mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe med Združenimi državami Amerike, Kanado in 10 zahodnoevropskimi državami. Zveza NATO je leta 2020 štela 30 držav članic, vključno z 21 državami EU. -
Ustanovitev Sveta Evrope
Svet Evrope je bil ustanovljenvz namenom spodbujanja demokracije ter zaščite človekovih pravic in uveljavljanja pravne države. 3. septembra 1953 je začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Na podlagi Schumanovega načrta je šest držav podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla in tako nobena od njih ni več sama izdelovala orožja, ki bi ga uporabila proti drugi, kakor je to bilo v preteklosti. Te šest države so bile Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. -
Rimski pogodbi
Zaradi uspešne uveljavljenosti pogodbe o premogu in jeklu, je šest ustanovnih držav razširilo sodelovanje tudi na druge gospodarske panoge. V sodelovanje so se vključile s podpisom dveh pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), ki sta začeli delovati 1. januarja 1958. -
Ustanovitev Evropskega parlamenta
Prvo zasedanje Evropske parlamentarne skupnosti, predhodnice današnjega Evropskega parlamenta, je bilo v Strasbourgu v Franciji. Za predsednika je bil izvoljen Robert Schuman. Evropska skupščina je nadomestila skupno skupščino Evropske skupnosti za premog in jeklo in se 30. marca 1962 preimenovala v Evropski parlament. -
Evropsko združenje za prosto trgovino
Ustanovljeno je bilo za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja med nekaterimi državami, ki niso članice EGS: Avstrijo, Dansko, Norveško, Portugalsko, Švedsko, Švico in Združenim kraljestvom. Do leta 2020 postanejo države članice Efte še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. -
Gradnja berlinskega zidu
Komunistična vlada v Vzhodni Nemčiji zgradi zid skozi Berlin, ki postane simbol ločitve vzhodne in zahodne Evrope med hladno vojno. -
Podpis pogodbe o združitvi
Pogodba o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti (Evropske skupnosti za premog in jeklo, Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma) je bila podpisana v Bruslju in začela veljati 1. julija 1967. Odtlej imajo Evropske skupnosti enotni upravni organ (Komisija) in en sam izvršilni organ (Svet). -
Začetek carinske unije
Šest ustanovnih držav članic je odpravilo carinske dajatve na izdelke iz medsebojnega uvoza in tako prvič omogočilo prosto čezmejno trgovino. Uvedle so tudi enake carine na uvoz izdelkov iz držav zunaj EU. Trgovina med temi šestimi in preostalim svetom hitro raste. -
Širitev s 6 na 9 držav članic
S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se je število držav članic povečalo s šest na devet. -
Uvedba demokracije na Portugalskem, v Grčiji in Španiji
S strmoglavljenjem Salazarjevega režima na Portugalskem leta 1974 in smrtjo španskega generala Franca leta 1975 sta se končali še zadnji diktaturi v Evropi. Te tri države so se zavezale k vzpostavitvi demokratične vlade, kar je bil pomemben korak k izpolnjevanju pogojev za prihodnje članstvo v Evropskih skupnostih. -
Vključitev Grčije
Potem ko je zrušila vojaški režim in leta 1974 ponovno vzpostavila demokracijo, je Grčija izpolnila vse pogoje za članstvo in se pridružila Evropskim skupnostim. -
Vključitev Španije in Portugalske
S pristopom Španije in Portugalske k Evropskim skupnostim se je število članic povečalo na dvanajst. -
Padec berlinskega zidu
Padel je berlinski zid in meja med vzhodom in zahodom je bila prvič po 28 letih spet odprta. Po več kot 40 letih pride do ponovne združitve Nemčije. Vzhodni del Nemčije se je Evropskim skupnostim pridružil 3. oktobra 1990. -
Razpad Jugoslavije
Na Balkanu se je začel razpad Jugoslavije. Vojne, ki so sledile, so povzročile več deset tisoč žrtev in trajale večino naslednjega desetletja. -
Maastrichtska pogodba
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993. -
Vključitev Avstrije, Finske in Švedske
Avstrija, Finska in Švedska se pridružijo EU. 15 držav članic zdaj zajema skoraj celotno zahodno Evropo. -
Amsterdamska pogodba
Podpisana je bila Amsterdamska pogodba. Pogodba je nadgradila Maastrichtsko pogodbo in določila načrt za preoblikovanje institucij EU, močnejšo vlogo Evrope v svetu in več sredstev za zaposlovanje in varstvo pravic državljanov. Veljati je začela 1. maja 1999. -
Rojstvo evra
V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju. -
Pogodba iz Nice
Voditelji EU so podpisali Pogodbo iz Nice. Njen cilj je reformirati institucije, da bo EU lahko učinkovito delovala, potem ko je dosegla 25 držav članic, in se pripraviti na naslednjo pridružitev večje skupine novih članic. Veljati začne 1. februarja 2003. -
1. maj 2004 – 10 novih držav
Ciper in Malta se pridružita EU skupaj z 8 državami Srednje in Vzhodne Evrope – Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo – končno je odpravljena delitev Evrope po drugi svetovni vojni. -
Vključitev Bolgarije in Romunije
S pristopom še dveh držav iz vzhodne Evrope – Bolgarije in Romunije – se je število držav članic EU povzpelo na 27. -
Lizbonska pogodba
Lizbonsko pogodbo, ki spreminja predhodne pogodbe, je podpisalo 27 držav članic. Pogodba je namenjena oblikovanju bolj demokratične, učinkovitejše in transparentnejše EU, ki bo sposobna reševati vprašanja globalnih sprememb, denimo podnebnih sprememb, varnosti in trajnostnega razvoja. Vse države EU ratificirajo Pogodbo, preden ta začne veljati 1. decembra 2009. -
Nobelova nagrada za mir
Na slovesnosti v Oslu je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir. Nagrada počasti 60 let prizadevanj EU za uveljavljanje miru in sprave, demokracije ter človekovih pravic. -
Hrvaška postane 28. članica EU
Hrvaška se je kot 28. članica pridružila EU. -
Združeno kraljestvo glasuje za izstop iz EU
Na referendumu junija 2016 52 % volivcev v Združenem kraljestvu glasuje za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije po več kot 40 letih članstva. Združeno kraljestvo 31. januarja 2020 zapusti EU. -
Brexit
Združeno kraljestvo je po 47 letih članstva izstopilo iz EU in odprlo novo poglavje v odnosih z EU. -
Začetek Konference o prihodnosti Evrope
EU začne celoletno Konferenco o prihodnosti Evrope v letu 2021. Uresničevanje participativne demokracije brez primere državljankam in državljanom EU ponuja edinstveno priložnost, da izrazijo svoje mnenje in pomagajo oblikovati prihodnost EU. -
Rusija napade Ukrajino
EU in njeni mednarodni partnerji odločno obsodijo neupravičeno in neizzvano rusko vojno agresijo. EU sprejme vrsto ostrih sankcij proti Rusiji ter Ukrajini zagotovi finančno, humanitarno, vojaško in drugo pomoč.