-
Oblast v Španiji prevzame general Primo de rivera
Na oblast pride s soglasjem kralja in razpusti parlament ter uvede diktaturo. -
Volitve
Po osmih letih diktature so spet speljali volitve, na katerih zmagajo republikanci. Španija postane demokratična republika, kralj pa zapusti državo. -
Ponovne volitve
Februarja 1936 na volitvah zmaga Ljudska fronta, ki so jo sestavljali socialisti, komunisti, levi meščanski republikanci..., ki nadaljujejo z reformami. -
Razkol Španija in izbruh državljanske vojne
del vojske pod vodstvom generala Francisa Franca se upre republikanski vladi. Podpirali so ga veleposestniki, industrialci in katoliška cerkev. Izbruhnila je državljanska vojna. Generalu sta z vojsko in orožjem pomagali Nemčija in Italija, republikancem pa Sovjetska zveza z orožjem in denarjem. Na republikanski strani se je med drugim bojevalo tudi 500 Slovencev. -
Zmaga nacionalistov
V republikanskem taboru pride do sporov zaradi različnih pogledov na prihodnost in po treh letih vojskovanja pride do poraza republikancev. Španiji zavlada fašizem, ki se obdrži do leta 1975. -
Bitka za Atlantik
Velja za najdaljšo neprekinjeno bitko 2. sv. vojne 1939-1945. Začela se je skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko. Nemške podmornice so napadale zavezniško trgovsko ladjevje. Z uvedbo konvojev so se prestavili. Najbolj pomembna sta potopitev britanske letalonosilke in napad na britansko pomorsko oporišče. Prelomna točka: Angleži zaplenili nemški kodirni stroj enigmo. -
Podpis pogodbe Nemčija in SZ
Sovjetska zveza je bila zelo zaželena zaveznica tako za Francijo in Veliko Britanijo, ki bi s tem obkolili Nemčijo, kot tudi za Nemčijo, ki se je hotela temu izogniti. Zaradi nezaupanja zahodnim silam se Sovjetska zveza odloči za podpis pogodbe o nenapadanju z Nemčijo. S pogodbo se je Nemčija izognila vojni na dveh frontah, Sovjetska zveza pa si je zagotovila povečanje svojega ozemlja ob minimalnem vojaškem posredovanju. -
Nemški napad na Poljsko in začetek druge sv. vojne
Hitler je nameraval napasti Poljsko že 26.8.1939, vendar se je bal bojevanja na dveh frontah, zato je poskušal najprej urediti odnose z Veliko Britanijo. Hitler je 29. avgusta od Poljske zahteval, da predajo Gdansk, kar Poljska zavrne. Tako Nemčija napade Poljsko z vojaško tehniko Blitzkrieg. -
Francija in VB napovesta vojno Nemčiji
Na francosko-nemški meji se pojavi lažna vojna, ko nobena stran ni napadla sovražnika. Oblikovali sta se obrambni črti Maginotova linija (FR) in Siegfriedova linija (NEM). -
Kapitulacija Poljske
Zaradi nepripravljenosti na vojno, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov. Poljska vojska se je kljub temu upirala in Nemcem zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala pridružitev Sovjetske zveze na nemško stran. Poljski ni preostalo drugega, kot kapitulacija. Ozemlje sta si razdelili NEM in SZ po dogovoru Ribbentrop- Molotov. Nem je okupirala zahodni del, SZ pa vzhodnega. -
Zimska vojna
V času napetosti med Francijo in Nemčijo je SZ okupirala baltske države: Litvo, Latvijo in Estonijo. Na Finskem pa je naletela na krvav odpor, ki se je razvil v t.i. Zimsko vojno. Fince so predstavljale majhne , a dobro izurjene enote, zaradi česar je SZ morala mobilizirati več svoje vojske. Finci končno klonijo spomladi 1940. -
Napad na VB
NEM naj bi najprej napadla z letali, sledilo naj bi izkrcanje in zasedba otoka. Poleti 1940 se začnejo letalski napadi, v katerih so bili Nemci poraženi (angleški lovci in radar). V novembru 1940 se Hitler osredotoči na napadanje mest. Tudi tu se VB izkaže za uspešno in NEM se raje posveti napadu na SZ. Do konca novembra 1940 je bitka za VB končana, zračna bitka pa ne. -
Bitke v Afriki
Severna Afrika je bila glavno bojišče ITA. Ta je 1940 napovedala vojno VB in napadla Egipt. Po protiofenzivi VB je ITA potisnena v Libijo. Nemška vojska pristane pod poveljstvom Erwina Rommla (puščavske lisice), ki vrne udarec VB. Angleška vojska pod poveljstvom B. Montgomery pri bitki pri El Alameinu nasprotnike potisne globoko v Libijo. OPERACIJA BAKLA, pri kateri se novembra 1942 izkrcajo angloameriška vojska (pomoč višijske FR), poskrbi za predanje NEM in ITA vojske 1943. -
Napad na Dansko in Norveško
Zavezniška in nemška vojska se prvič srečata v Skandinaviji, vzrokov za to pa je bilo več: NEM želela zavarovati varen dovoz železa iz Švedske, od katerega je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna, z napadom so se hoteli zavarovati, da Skandinavija ne bi postala baza za napad na NEM, prav tako pa so se s tem maščevali VB, ker je v vodah sicer nevtralne Norveške, postavila mine. Nemci so v enem dnevu zasedli Dansko, v boju za Norveško pa so se bojevali dva meseca, a na koncu zmagali. -
Napad na Francijo
Nemčija 10. maja 1940 napade nevtralno Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, preko katerih hoče priti do Francije. Istočasno sta britanska in francoska vojska prestopili belgijsko mejo in se spopadli z nemško armado. Nemške tankovske enote so jih obkolile in sledila je operacija Dinamo, v kateri je šlo za umik britanskih in francoskih čet. NEM se je usmerila v Pariz, ki je padel sredi junija (bitka pri Somi). Francija 22.junija 1940 podpiše kapitulacijo. -
Podpis Trojnega pakta
Trojni pakt so podpisale t.i. Sile osi: NEM, JAP, ITA. Novembra 1940 se jim pridružijo še Madžarska, Romunija in Slovaška, kasneje še Bolgarija in Jugoslavija. Sile osi imenujemo za napadalke, napadene sile (VB, FR, ZDA, SZ) pa se povežejo v Protifašistično koalicijo. -
Operacija Barbarossa
Razlogov za Hitlerjev napad na SZ je bilo več: komunizem, katerega revolucija je izbruhnila v SZ, je bil Hitlerjev hud nasprotnik in ni želel da bi se razširil, prav tako je bilo ozemlje SZ polno rudnih bogastev. Napad je bil za SZ popolno presenečenje. NEM je imela tri smeri prodora (taktika žepov) in ogromno vojsko (S: proti Leningradu, SR: proti Moskvi in J: proti Kavkazu). Julija 1941 SZ podpiše pogodbo z VB in Poljsko in organizira odpor. "General zima" ujame NEM nepripravljene. -
Podpis Atlantske listine
Glavni cilj VB in ZDA je bil uničenje fašizma in nacizma, ne pa teritorialne pridobitve, zato Churchill in Roosevelt 14.8.1941 podpišeta atlantsko listino, ki je osnova za kasnejši OZN. -
Napad JAP na Pearl Harbour se razvije v vojno na Pacifiku
JAP išče nova področja za premog, nafto in kavčuk. Leta 1931 zasede Mandžurijo in 1936 sklene Jekleni pakt. JAP se usmeri v Pacifik in kljub pogajanjem z ZDA, hoče vojno. 7.12.1941 pride do napada JAP na ameriško vojaško oporišče na Havajih, kjer uničijo 3 ameriške letalonosilke. S tem ZDA vstopi v vojno. Sledi bitka za otočje Midway, ki je samo letalska bitka. ZDA napreduje z tehniko žabjih skokov in zmaga. V Bitki za Iwo Jima in Okinava ZDA napadejo 1945 in kljub kamikazam zmagajo. -
Bitka za Stalingrad in bitka pri Kursku
Spomladi 1942 se NEM usmeri proti Stalingradu (naftno območje). Sprva so NEM uspešnejši nato jih SZ obkolijo in NEM so prisiljeni vzpostaviti zračni most (oskrbo z letali). Bitka pomeni velik poraz za NEM. Znova poskusijo z največjo tankovsko bitko 2. sv. vojne pri Kursku 1943. Sodeluje 6000 tankov in SZ je ponovno uspešnejša, zaradi česar se NEM umikajo. -
Kapitulacija Italije
Poleti 1943 se ITA-NEM vojska iz S Afrike umakne na Sicilijo, kamor jim sledijo zavezniki. Sledi bombardiranje Sicilije. ITA hoče mir in kapitulira 8.9.1943. Mussolini je julija odstavljen in izgnan na Elbo, kjer ga rešijo NEM in ustanovi italijansko socialno republiko. Junija 1944 zavezniki zavzamejo Rim in 28.4.1945 je Mussolini ustreljen in obešen sredi Milana. -
Teheranska konferenca
Gre za pogovor velikih treh: Stalina, Roosevelta in Churchilla o odprtju druge fronte in o izkrcanju v Normandiji, J Franciji ter protiofenzivi SZ -
Izkrcanje na Normandiji (DAN D)
Sodelovalo je 3 MIO zavezniških vojakov iz VB, Kan., ZDA, in Fr. Operacija se je začela 6.6. 1944, ko so se zjutraj v Normandiji izkrcale prve bojne ladje. Sledilo je bombardiranje iz zraka in morja. Po izkrcanju se večina enot usmeri proti Parizu in ga avgusta 1944 osvobodijo. Do jeseni 1944 je osvobojena skoraj vsa Francija. Zavezniki nato napreduje v Belgijo in Nizozemsko. -
Jaltska konferenca
To je bilo zadnje srečanje velikih treh. Sestali so se na Jalti na Krimskem polotoku. Glavna tema je bila povojna ureditev sveta, pri čemer so se izkazala velika nasprotja med zavezniki. Roosevelt je aprila 1945 umrl, nasledil pa ga je Truman. -
Bitka za Berlin
Januarja 1944 SZ osvobodi Leningrad, poleti pa Romunijo in Bolgarijo. Do konca tega leta so osvobojene tudi Grčija, Albanija in Jugoslavija. 25.4.1945 se SZ in zavezniki srečajo na reki Labi pri čemer NEM presekajo na dvoje. Sledi bitka za Berlin 1.4.1945, v kateri 30.4. 1945 Hitler stori samomor in NEM 9.5.1945 kapitulira. -
Konferenca v Potsdamu
Zadnje srečanje Attleeja (VB), Trumana (ZDA) in Stalina (SZ). Konferenca je potekala od 17.7.- 2.8.1945. Osrednja tema pogovorov je bila NEM, ki pa je niso hoteli uničiti ampak le zagotoviti, da ne bo več ogrožala svetovnega miru. Zaradi tega so poskrbeli za demilitarizacijo, plačilo vojne reparacije in ustanovitev mednarodnega sodišča za sojenje vojnim zločincem. Prav tako so se lotili denacifikacije družbe. -
Atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki
JAP se ni imela namena predati. Morala prebivalstva je bila visoka in nadaljevali so z kamikazami in protiofenzivo. Truman se odloči za uporabo atomske bombe in prvo spusti na Hirošimo 6.8.1945 ter drugo na Nagasaki 9.8.1945. Posledice so bile hude. V trenutku eksplozije je umrlo več 100 tisoč ljudi, še dvakrat toliko pa zaradi posledic sevanja. Tri dni po napadu JAP prosi za konec vojne in 2.9.1945 kapitulira. -
Nurnberški procesi in obračun s kolaboracionisti
Nurnberški procesi so bili namenjeni proti predstavnikom nacistične NEM in so potekali od 1945 do 1949. Sodili so njim in kolaboracionistom. Dobili so zaporne kazni, usmrtitve, izguba državljanskih pravic in zasramovanje. Marsikje so z njimi nelegalno obračunavala odporniška gibanja. Kar nekaj jih je zbežalo v Južno Ameriko.