Od revolucij leta 1848 do Sarajevskega atentata

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

Začetek revolucionarnega leta 1848. Francija postane središče revolucionarnega vrenja.

Revolucija na območju nemške zveze

Mar 3, 1848

Zaradi vpliva Francije, pride do sprememb v drugih državah in sicer uvedbe liberalnejših ustav, uzakonitve svobode tiska in zborovanj ter razpisa volitev v deželne zbore.

Zvezni zbor v Frankfurtu

Mar 9, 1848

Sklican je bil zvezni zbor v Frankfurtu, ki je odpravil cenzuro tiska, razglasil cesarskega orla za zvezni grb, za zastavo pa črno-rdečo-zlato tribarvnico.

Marčna revolucija

Mar 13, 1848

Izbruhnila je marca na območju Avstrijskega cesarstva po tem je tudi dobila ime Marčna revolucija. Zaradi nje pa je kancler Klemen Lothar Metternich bil prisiljen odstopiti s položaja.

Sveta vojna

Mar 23, 1848

Sveta vojna se je začela s tem, ko je sardinsko-piemontski kralj Karl Albert napovedal vojno proti Avstrijskem cesarstvu. V sveti vojni je sodelovalo veliko prostovoljcev, tudi Giuseppe Garibaldi in Giuseppe Mazzini, ključna akterja za združeno Italijo in člana Mlade Italije. Sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz Lombardije in Benečije začela vojaške operacije proti Avstrijcem, toda doživljalaporaz za porazom.

Slovanski kongres

Jun 2, 1848

V Pragi je pod vodstvom Palackyja prišlo do sklica slovanskega kongresa. Zahteva je bila izvzem slovanskega ozemlja iz nemške zveze. Temu se zoperstavi Dunajska vlada z vojaškim posredovanjem.

Razglasitev avstrijskega cesarja

Dec 2, 1848

Zaradi revolucije je Ferdinand I prisiljen predati prestol svojemu nečaku Francu Jožefu.

Predsedniške volitve

Dec 11, 1848

Na predsedniških volitvah zmago odnese Louis Napoleon Bonaparte. Ni bil naklonjen revolucionarjem in republikancem.

Oktroirana ustava

Dec 12, 1848

V Prusiji jo vpelje Pruski kralj in razpusti deželni zbor. Volilna pravica se kasneje spremeni v sistem treh volilnih razredov, ki volivce razdeli na podlagi višine davkov.

Madžarska neodvisnost

Apr 14, 1849

14.aprila.1849. Madžarska razglasi svojo neodvisnost.

Olomuška pogodba

1851

Avstrijsko cesarstvo z njo prisili Prusiji, da obnovi Nemško zvezo in tako zatre proces združevanja.

Silvestrski patent

Dec 31, 1851

Silvestrski patent odpravi oktroirano ustavi in nekatere napredne reforme iz časov revolucije.
Začne se obdobje Bachovega absolutizma.

Nova ustava

1852

Razglašena nova ustava, ki Napoleonu zagotovi desetletni predsedniški mandat. Tega leta pa se da tudi okronati za cesarja. Takrat pa se konča tudi obdobje druge republike.

Krimska vojna

1853

V tej vojni se Carska Rusija spopade z Osmansko državo, Francijo, VB in Sardinskim kraljestvom. Rusija izgubi in tako tudi izgubi svoj vpliv.

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov

1860

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov je ena izmed liberalnih reform Aleksandra ll. S to reforme kmetje dobijo osebno svobodo in minimalne državljanske pravice(pravica do poroke, osebne lastnine...).

Februarski patent

Feb 26, 1861

Februarski patent oz. ustavo je izdal Franc Jožef. Februarska ustava je monarhijo ponovno centralizirala ter obudila parlamentarno življenje.

Razglasitev kraljevine Italije

Mar 17, 1861

Italijanski parlament razglasil Italijansko kraljestvo, s tem postane država ustavna monarhija. Predsednik pa postane Cavour.

Izvolitev ministrskega predsednika Rusije

1862

Izvolitev Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika Rusija predstavlja pomemben dogodek zaradi vsesplošnega združevanja nemškega ozemlja okoli Prusije.

Nemško-Danska vojna

1864

Danska proti Prusiji in Avstrijkemu cesarstvu, saj je Danska želela nemški zvezi priključiti vojvodino Schleswig. Zmagata Avstrija in Prusija in zavzameta Schleswig in Holstein.

Avstrijsko-Pruska vojna

1866

Prusija in Italija proti Avstrijskim cesarstvom, hoteli iz nemške zvezr izključiti Avstrijo. Avstrija se bojuje na dveh frontah.

Kronanje madžarskega kraljevega para

Jun 8, 1867

Kronanje Franca Jožefa In Elizabete za madžarski kraljevi par. Tako je Franc Jožef imel dvojno funkcijo bil je avstrijski cesar in madžarski kralj.

Decembrska ustava

Dec 21, 1867

Dokončno potrjen dualizem. Zakon o društvih, zakon o splošnih pravicah državljana, nadzor nad šolstvom prejme država, uvedba splošne in obvezne osemletne šole.

Bitka pri Sedanu

1870

Francosko-Pruska vojna Prusi zajamejo 100000 francoskih vojakov med njimi tudi Napoleona lll.

Razglasitev Nemškega cesarstva

1871

V Versailleu razglasijo Nemško cesarstvo. To postane ustavna monarhija in zvezna federativne država. Prvi nemški cesar postane Pruski kralj Viljem l.

Pariška komuna

Mar 18, 1871

Pariška komuna je obstajala le 72 dni. Želeli so cialno pravičnejši družbeni sistem. Uveljavi se ime prva proletarska država.

Rusko-Turška vojna

1877

Izbruhnila zaradi osmanskih represij proti pravoslavnih Srbom in Bolgarom. Rusija jo je sprožila in tudi zmagala. Premirje je bilo podpisano marca 1878 v San Stefanu- ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti.

Sklenitev vojaške zveze med Francijo in Rusijo

1891

Aleksander lll se tesneje poveže s Francijo in z njo sklene vojaško zvezo, ki pa bi obe državi varovala pred Nemčijo.

Socialistična revolucionarna stranka

1901

Nikolaj ll. ni bil naklonjen reformam kar spodbudi nastanek revolucionarnih krogov.

Komunistična stranka

1903

Nikolaj ll. ni bil naklonjen reformam kar spodbudi nastanek revolucionarnih krogov.

Vojna med Japonsko in Rusijo

1904

Izbruhne zaradi japonske zahteve po ruskem umiku Mandžurije. Rusija v tej vojni doživi poraz.

V Avstro-Ogrski uvedena splošna(moška) in enaka volilna pravica

1907

Balkanske vojne

1912

Balkanske vojne

Period: Oct 8, 1912 to Aug 10, 1913

Med letoma 1912 in 1913 poteka prva Balkanska vojna, v kateri se bojujejo Srbija, Črna Gora, Grčija in Bolgarija proti Turčiji. Turčija je poražena in se umakne iz Balkana. Zaradi umika se osvobodi Turške nadoblasti tudi Makedonija, ki pa je povod v drugo Balkansko vojno. V drugi balkanski vojni, ki poteka leta 1913, se bojujejo Srbija, Črna Gora, Grčija in Romunija proti Bolgariji. Bolgarija je poražena. Ozemlje Makedonije se razdeli med tri države, Srbijo, Grčijo in Bolgarijo.

Sarajevski atentat

Jun 28, 1914

Sarajevski atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo je uspešno izvršil vendar šele iz drugega poskusa Gavrilo Princip član organizacije Mlada Bosna. Ta dogodek Avstro-Ogrska izkoristi za to da Srbiji napove vojno. Kar je tudi glavni vzrok za začetek prve sv. vojne.