Od revolucij 1848 do prehoda na 20. stoletje

Začetek Viktorijanske dobe

1837

V Angliji zavlada kraljica Viktorija. V tej dobi se je Velika Britanija pospešeno industrializirala in postala svetovna velesila.

Vstaja v Palermu

Jan 12, 1848

Začetek Revolucionarnega leta 1848. Epicenter revolucionarnega vrenja postane Francija.

REVOLUCIJE 1848

Period: Jan 12, 1848 to Dec 30, 1848

Apeninski Polotok (napredki)

Feb 2, 1848

Glavna sila je bila organizacija Mlada Italija (združevala preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev). Ustavo dobili kraljestvi Piemont-Sardinija in Toskana, v Rimu razglasili republiko.

Razglas republike

Feb 24, 1848

V Franciji razglasijo republiko in vzpostavijo začasno vlado, ki poskuša zadovoljiti zahtevam revolucionarjev, kralj prisiljen v odstop.

Na območju Nemške zveze revolucionarna vrenja

Mar 3, 1848

Pod vtisom Francije. Ta v državah pripeljejo do: uvedbe liberalnejših ustav, uzakonitve svobode tiska in zborovanj ter razpisa volitev v deželne zbore.

Sklic zveznega zbora v Frankfurtu

Mar 9, 1848

Odpravili cenzuro tiska, razglasil cesarskega orla za za zvezni grb, za zvezno zastavo pa črno-rdečo-zlato tribarvnico.

Marčna revolucija

Mar 13, 1848

Cesar Ferdinand I. odstavi Metternicha, obljubi vpeljavo ustave, svobodo tiska in združevanja, ustanavljanje narodnih gard(enote oboroženega meščanstva).

Sveta vojna (Apeninski polotok proti Avstrijskem cesarstvu)

Mar 23, 1848

V njej sodelovala Giuseppe Garibaldi in Giuseppe Mazzini- člana Mlade Italije. Sardinska vojska z podporo iz Lombardije in Benečije doživljajo poraze. Poveljnik Avstrijske armade je Radetzky. Poleti Avstrijci zmagajo v bitki pri Custozzi, kar vodi v podpis premirja. Ponovni poskusi Italijanov so prav tako neuspešni. To pomeni konec italijanskih sanj o združenju v enotno nacionalno državo.

Slovanski kongres

Jun 2, 1848

V Pragi, pod vodstvom Plackyja (čeh). zahteval izvzem slovanskih ozemelj in Nemške zveze. Temu se zoperstavi Dunajska vlada z vojaškim posredovanjem.

Sklic ustavodajne skupščine in sprejem zakona o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine

Jul 22, 1848

Glavni nalogi ustavodajne skupščine sta bili izvedba dokončne odprave fevdalizma in vpeljava ustave. Zakon je ključna pridobitev revolucije na območju Avstrijskega ozemlja.

Franc Jožef razglašen za avstrijskega cesarja

Dec 2, 1848

Revolucija prisili Ferdinanda I., da sestopi s prestola v korist svojega nečaka Franca Jožefa.

Izvoljen Louis Napoleon Bonaparte

Dec 11, 1848

Ni bil naklonjen republikancem in privržencem revolucije- leta 1852 si zagotovi 10 letni predsedniški mandat in se razglasi za francoskega cesarja Napoleona lll- pomeni konec obdobja druge republike (od izbruha revolucije)

Oktroirana (vsiljena) ustava

Dec 12, 1848

V Prusiji jo vpelje Pruski kralj in razpusti deželni zbor. Ustava je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom. To je maja spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov.

Franc Jožef razglasi oktroirano-vsiljeno ustavo

Mar 4, 1849

Pripravljena v tajnosti. Parlament razpusti, ob vojaški pomoči Rusije do avgusta stre vsa revolucionarna središča- konec madžarskega narodnega gibanja.

Madžarska razglasi svojo neodvisnost

Apr 14, 1849

Olomuška pogodba

1851

Avstrijsko cesarstvo z njo prisili Prusijo, da je obnovila Nemško zvezo in tako zavrlo proces združevanja

Silvestrski patent

Dec 31, 1851

Odpravi oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa revolucije. Nastopi obdobje Bachovega absolutizma.

Krimska vojna (1853-1856)

1853

V njej se Rusija bori proti Osmanski državi, Franciji, Veliki Britaniji in Sardinskemu kraljestvu. Rusija je računala na pomoč Avstrijskega cesarstva, tega pa ni dobila. To je dokončno spremenilo odnose med državama. Rusija je bila tako poražena in je začela izgubljati svoj vpliv.

Dekret o odpravi osebne odvisnosti kmetov

1860

Kmetom je bila dana osebna svoboda in minimalne državljanske pravice (do poroke, osebne lastnine, ukvarjanja s trgovino). Kljub reformam pa se položaj ruskega kmeta ni bistveno spremenil.

Cesarjev manifest in oktobrska diploma

Oct 20, 1860

Izdal ju je Franc Jožef. Z njima se je dokončno odpravil neoabsolutizem. Oktoberska diploma je predvidevala preoblikovanje države v ustavno monarhijo, sklical naj bi se tudi stočlanski parlament.

Februarska ustava oz. Februarski patent

Feb 26, 1861

Izdal Franc Jožef po spoznanju, da Oktobrske diplome ne bo mogel uveljaviti v praksi, ker je bila federalistično usmerjena. Februarska ustava je monarhijo ponovno centralizirala in v njej ponovno obudila parlamentarno življenje.

Italijanski parlament razglasil Italijansko kraljestvo

Mar 17, 1861

Nova država postane ustavna monarhija, Cavour je ministrski predsednik.

Izvolitev Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika Rusije

1862

Pomemben mejnik v procesu združevanja nemškega ozemlja okoli Prusije.

Nemško-Danska vojna

1864

Danska proti Prusiji in Avstrijskem cesarstvu. Prusija in Avstrijsko cesarstvo sta se odločila za vojaški poseg proti Danski brez privolitve zveznega zbora Nemške zveze. Avstrijsko cesarstvo in Prusija zavzameta Scheswig in Holstein- vzpostavljeno je bilo skupno upravljenje obeh pokrajin.

Avstrijsko- Pruska vojna (sedemtedenska vojna)

1866

Avstrijsko cesarstvo se je bojevalo na dveh frontah. Z zmagama pri Cutozzi in Visu so bili uspešnejši proti Kraljevini Italiji, Prusija pa jih je močno porazila. Razpadla je Nemška zveza, Prusija je dobila Schleswig in Holstein, Avstr. je bila izključena iz Nemškega vprašanja.

Kronanje Franca Jožefa in Elizabete za madžarski kraljevi par

Jun 8, 1867

Franc Jožef je imel tako dvojno funkcijo- bil je avstrijski cesar in madžarski kralj.

Decembrska ustava

Dec 21, 1867

Sprejeta po sprejetju dualizmu. Prinese nekaj pomembnih reform na področju temeljnih pravic človeka in državljana. Uvedba novega zakona o društvih- omogočal ustanavljanje političnih društev in zakona o splošnih pravicah državljanov, ki je določal enakost državljanov pred zakonom, zagotavljal svobodo mišljenja in znanstvenega dela ter svobodo veroizpovedi.

Francosko-pruska vojna

1870

Francozi so bili prisiljeni k vdaji. Izgubili so Alzacijo in Loreno, ustanovljeno je bilo Nemško cesarstvo, v Franciji se je oblikovala republika.

Nastanek Nemškega cesarstva

Jan 1, 1871

Prvi nemški cesar je postal pruski kralj Viljem I., ministrski predsednik Otto von Bismarck

Razglasitev samouprave v Franciji- Pariško komuno

Mar 18, 1871

Pariška komuna je v 72 dneh svojega obstoja želela vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem. Uvedla je mnogo reform in si prislužila ime prva proletarska država.

Krvavi teden v Parizu

May 21, 1871

Francoska vojska napade Pariz in v sedmih dneh premaga vstajnike in prevzame oblast v mestu.

Rusko-turška vojna

1877

Izbruhnila zaradi osmanskih represij proti pravoslavnih Srbom in Bolgarom. Rusija jo je sprožila in tudi zmagala. Premirje je bilo podpisano marca 1878 v San Stefanu- ozemeljsko okrepilo Bolgarijo in ji zagotovilo neodvisnost od osmanske nadoblasti.

Sklenitev vojaške zveze med Rusijo in Francijo

1891

Aleksander III se je v zunanjepolitičnem smislu začel tesneje povezovati s Francijo in z njo sklenil vojaško zvezo, ki naj bi obe državi zavarovala v morebitni vojni z Nemčijo. Povezovanje sodi med začetke antante.

Socialistična revolucionarna stranka

1901

Nikolaj II (zadnji ruski car) je bil nenaklonjen reformam kar je spodbudilo nastanek revolucionarnih krogov.

Boljševistična (komunistična) stranka

1903

Nikolaj II (zadnji ruski car) je bil nenaklonjen reformam kar je spodbudilo nastanek revolucionarnih krogov.

Vojna med Japonsko in Rusijo

1904

Izbruhnila zaradi japonske zahteve po ruskem umiku Mandžurije. Končni rezultat vojne je bil poraz Rusije.

Ruska krvava nedelja

Jan 22, 1905

V Peterburgu splošna stavka delavcev, ki so korakali proti carski palači Zimski dvorec ter zahtevali uveljavitev splošnih človekovih pravic in vpeljavo parlamenta. Ob prihodu je carska vojska reagirala s streljanjem. Dogodku sledi revolucija in Oktobrski manifest.

V Avstro-Ogrski uvedena splošna (moška) in enaka volilna pravica

1907

Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda

Jun 28, 1914

Zgodil v Sarajevu na prestolonaslednika Franca Jožefa in njegovo ženo. Oba sta bila smrtno ranjena. Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno.