od političnega razvoja Mezopotamije do Grško perzijskih vojn

Preddinastično obdobje

Period: 5000 BCE to 4000 BCE

Okoli leta 4500 pr. Kr. so bile ob Nilu stalno naseljene prazgodovinske kulture. Zelo se je razširila uporaba bakra, bili so mojstri umetnih obrti. Opazen je bil vpliv Sumerske civilizacije. Vse 4. tisočletje pr. Kr. je trajalo združevanje Egipta v enotno državo.

Sumersko obdobje

Period: 4000 BCE to 2350 BCE

Prva visoka civilizacija v zgodovini, ki so jo od leta 3100 do 3000 pr. Kr. ustvarili Sumerci. Imeli so slabše pogoje za namakalno poljedelstvo kot ob Nilu. Vladar je bil hkrati posvetni vladar. Predstavljali so si ga kot predstavnika boga na Zemlji. Sumerci so razvili prvo pisavo. Verovali so v več bogov s človeško podobo, vera pa je bila prav tako povezana z nebesnimi telesi (razvoj astronomije).

Prva pisava

3500 BCE

Sumerci so razvili prvo pisavo zaradi potrebe beleženja davkov, pridelkov in državnega aparata. Sprva je bila to slikovna piktografska pisava kasneje pa so razvili zlogovno klinopisno. Pisali so na glinene ploščice. Beležili so pobiranje davkov, zakone, trgovske pogodbe in literaturo.

Zgodnjedinastično obdobje

Period: 2920 BCE to 2575 BCE

Vladali so faraoni prvih 3. dinastij, utrdili so enotno kraljestvo, ki je nastalo z združitvijo Zgornjega in Spodnjega Egipta (3200pr. Kr, Menes.).

Staro kraljestvo

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

Prestolnica kraljestva je bil Memfis, država se je delila na okrožja. Faraoni so bili bogovi in kralji, prikazali so bili s sokolom Horom. Vladali so faraoni od 4. dinastije (Keops, Mikerin, Sneferu) do 6. dinastije. V starem kraljestvu so gradili piramide.

Akadsko kraljestvo

Period: 2400 BCE to 2200 BCE

Semitska nomadska plemena so se priseljevala na območje Mezopotamije in prevzemala kulturo Sumercev. Kralj Uruka Lugalzagezi je želel ustanoviti enotno sumersko državo ampak mu ni uspelo. V 24. st. pr. Kr. pa si je Sargon I podredil sumerske mestne državice. Glavno mesto je bilo Akad in kraljestvo je širilo svoje ozemlje (na S do gorovja Zagros). Kraljestvo je padlo v 22. st. pr. Kr. zaradi premoči Asircev na S in Babiloncev na J.

Minojska civilizacija

2200 BCE

Lega je Kreta, okoli leta 2200 pr. Kr. sej je pojavila pojavila prva visoka civilizacija. Plemiške družine so po otoku postavljale palače, ki so bila gospodarska in politična središča. Leta 1375 pr. Kr. se prišlo do katastrofe (vpad tujih ljudstev ali naravna katastrofa). Od Egipčanov so prevzeli pisavo in papirus. Živeli so sproščeno, sloveli so po trgovini in obdelovanju kovin ter keramiki. Ženske so imele pomembno vlogo (šport, vodenje darovanja bogovom).

Prvo vmesno obdobje

Period: 2150 BCE to 1994 BCE

Egipt je bil razdeljen, za oblast so se borili nomarhi.

Troja

2000 BCE

Zgrajena je bila v 3T pr. Kr., vrhunec pa je bil v 2T pr. Kr. Imela je zelo dobro pozicijo saj je nadzorovala trgovsko pot med Evropo in Azijo. Slovi po legendi o Trojanskem konju.

Atene

2000 BCE

Bila je največji polis v osredni Grčiji. Prebivalci so bili Jonci. V 7 st. pr. Kr. so odstavili kralja in uvedli aristokracijo. Naloge in pristojnosti so prevzeli arhonti ( 9 arhontov, službovali so eno leto, po končanem letu službovanja so postali dosmrtni člani areopaga). Znašli so se na robu revolucije. Drakon je uvedel zakone. Solon se je prizadeval za humano družno in uvedel reforme. Pejzistrat je prišel na oblast s prevaro. Klejsten pa je uvedel delitev na 10 fil.

Srednje kraljestvo

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

Egipt je bil ponovno združen, prestolnica je bila Tebe. Faraon Sezostris II. je oslabil moč nomarhov in centraliziral državo, prišlo je do razcveta umetnosti in lterature.

Starobabilonsko kraljestvo

Period: 1900 BCE to 1700 BCE

V 19. st. pr. Kr. so semitski Amoriti naselili območje Mezopotamije(J Mezopotamije, mesto Babilon). Vladar Hamurabi (18 st. pr. Kr.) je združil celotno Mezopotamijo pod svojo oblast. Sredi 18. st. pr. Kr. je uvedel Hamurabijev zakonik, ki je vseboval talionsko načelo s krutimi kaznimi in predpostavko nedolžnosti. Z zakonikom je v državi zagotovil pravosodni, upravni in družbeni red.

Hamurabijev zakonik

1750 BCE

Nastal je sredi 18 st. pr. Kr., zapisal ga je kralj Hamurabi (Starobabilonsko kraljestvo). Vsebuje 282 členov, zapisan je na kamen v pisavi klinopis. Imel je zelo krute kazni, vsebuje talionsko načelo in predpostavko nedolžnosti.

Drugo vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

Egipt je bil gospodarsko in politično oslabljen, zardi prihoda Hiksov, ki so zavladali Egiptu. Trgovali so s Minojsko Kreto. Prestolnica je bila Avaris. Spoznali so konje, bojne vozove in bronaste puščične konice.

Mikenska civilizacija

1600 BCE

V 2T pr. Kr. se je začelo priseljevanje grških plemen, ki so se stapljali s staroselci. Okoli 1600 pr. Kr. je plemstvo ustanavljalo utrjena mesta in države (Mikene, Tirint). Ob plačah se je razvilo kmetijstvo in obrt središče plemiškega življenja pa je bila palača.
Trgovina je razcvetela šele po propadu Kretske kulture. Imeli so dobro organizirano vojsko in centralno upravo. Zgradili so Levja vrata (monumentalno gradbeništvo). Propadli so v 12 st. pr. Kr. ob selitvi Dorskih plemen.

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

Faraon Ahmose je premagal Hikse in spet združil kraljestvo. Egipt je postala velesila v Sredozemlju. Amenofis IV je uvedel vero v engea boga Atona in oslabil moč svečenikov. Najpomembnejši vladar je bil Ramzes II , ki je podpisal prvo mirovno pogodbo v zgodovini. Zadnji veliki faraon je bil Ramzes III, ki je Egipt obvaroval pred ljudstvi z morja (prva znana pomorska bitka v zgodovini). V tem obdobju so v Egiptu začeli uporabljati železo.

Asirsko kraljestvo

Period: 1400 BCE to 614 BCE

Hamurabija so nasledili šibki vladarji, kar so izrabili Hetiti in zasedli Babilon. V 14 st. pr. Kr. si je položaj velesile zagotovila Asirija (S Mezopotamija). V 10. st. pr. Kr. je bil vrhunec države, ko osvojijo Egipt in se širijo na S. Najpomembnejši vladar je bil Asurbanipal II. Kraljestvo je temeljilo na vojaški družbi. Leta 614 pr. Kr. pa so jih uničili Babilonci.

Sparta

1200 BCE

Dorci poselijo območje J Peloponeza (12-8 st. pr. Kr., Lakonija) in ustanovijo mesto Sparta. Prej so tam živeli staroselci, ki jim odvzamejo pravice, zemljo in jih spremenijno v helote. V 8 st. pr. Kr. so napadli Mesenijo. Prebivalstvo se je delilo na spartiate, periojke in helote, politična ureditev pa je bila kraljevina. Od 6 st. pr. Kr. je spartanska družba militarizirana. Vsaj enkrat letno so helotom napovedali vojno (kripteja).S sosednjimi polisi so ustanovili Peloponeško zvezo.

Prehodno (temno) obdobje

Period: 1200 BCE to 800 BCE

Konec bronaste in začetek železne dobe. Propadla je Mikenska civilizacija (konec mogočne arhitekture in dvorne umetnosti, ni več centrov, ni veš pisnih virov in upadla je raven življenja). Prišlo je do selitve dorskih plemen. Na začetku 2T pr. Kr. je potekalo stapljanje med Indoevropejci in starim prebivalci, okoli 1100 pr. Kr. pa z Dorskimi plemeni in starim prebivalstvom. Širili so se na območje Male Azije. Nastale so majhne kraljevine, ki so jih vodili lokalni kralji, ki imajo šibko oblast.

Tretje vmesno obdobje

Period: 1075 BCE to 664 BCE

Po smrti Ramzesa III je v Egiptu zavladala kriza. Egipt je razpadel na več delov. J del Egipta si je prisvojilo Kušitsko kraljestvo (25. dinastija črnih faraonov, kušitska renesansa). V 7st. pr. Kr. pa je sledila nadoblast Asircev.

Feničani (prva črkovna pisava)

1000 BCE

Živeli so v V Sredozemlju (Kanaan) v mestnih državicah (Biblos, Sidon, Tir,...). Bili so odlični pomorščaki in so se ukvarjali s pomorsko trgovino. Ustanavljali so kolonije (najpomembnejša kolonija Kartagina). Slovijo po škrlatni barvi, ki so jo pridobivali iz polžev. Okoli leta 1000 pr. Kr. so razvili prvo črkovno pisavo ki je imela 22 zlogov (kasneje Grki prevzamejo črke za grški alfabet).

Grška črkovna pisava (grški alfabet)

800 BCE

Poznavanje linearne B pisave je utonilo v pozabo. 800 pr. Kr. so Grki spet začeli pisati in razvili Grški alfabet. Črke za svojo pisavo so prevzeli od Feničanov.

Polis

800 BCE

Nastali so po dorski selitvi (od 8 st. pr. Kr. dalje). Majhne mestne državice, ki niso večje od 100km² imajo 5-10000 preb. Značilnosti polisa so avtonomija, avtarkija in elevetrija. Pomembne stavbe v polisih so agora in stoia. Imeli so različno obliko vladanja: kraljevina, aristokracija, geruzija, tiranija in demokracija.

Velika kolonizacija

Period: 800 BCE to 600 BCE

Vzroki: pomanjkanje rodovitne zemlje, naraščanje št. prebivalstva, državljanske vojne, širitev trgovine in socialni problemi. Smer: J Italija in Sicilija, Obala Francije in Španije, obale Črnega morja in S Afrika. Posledice: širitev grškega načina življenja in kulture, vpliv na grško filozofijo, prebivalci matičnih polisov so zahtevali enakost (vsi prebivalci v polisih imajo enake pravice in enako velika posestva).

Olimpijske igre

776 BCE

Prirejali so jih vsaka 4 leta v čast boga Zevsa. Pred igrami so razglasili premirje, da so lahko udeleženci varno prišli in zapustili prizorišče. Zmaga je bila izredno cenjena, zmagovalec je bil okronan z vencem in rodno mesto mu je dalo privilegije. Bile so tudi kulturna prireditev ne kateri so pevci z recitiranjem svojih del lahko pridobili sloves in ugled. Iger so se lahko udeležili le Grki.

Falanga

700 BCE

Nov način bojevanja, ki se je uveljavil 700 pr. Kr. Skupina težko oboroženih pešcev (hoplitov) v tesno stisnjenih bajnih vrstah. Izpopolnil jo je Aleksander Veliki.

Pozno obdobje

Period: 664 BCE to 332 BCE

664 pr. Kr. : Asirci so za kralja Egipta postavili kneza is Saisa ( 26. Saitska dinastija). Egipčani so navezali stike z Grki in imeli so močno vojsko).
525 pr. Kr. : Perzijski kralj Kambiz II je premagal Egipčansko vojsko in osvojil Egipt. Obdobje 27. dinastije (perzijski kralji), Egipt je postal Perzijska provinca.
332 pr. Kr. : Aleksander veliki osvoji Egipt brez boja.
323 pr. Kr. : Po smrti Aleksandra je v Egiptu zavladal Ptolemaj I. (28. dinastija, vladali so leta 30 pr. Kr.)

Novobabilonsko kraljestvo

Period: 614 BCE to 539 BCE

Leta 614 pr. Kr. je semitsko pleme Kaldejcev premagalo Asirsko oblast in ustanovili Novobabilonsko kraljestvo. Lega države je bila na J Mezopotamije (nove zgradbe v Babilonu) širili pa so se proti Izraelu in Siriji. Velesila je postala pod kraljem Nebukadnezarjem II. Leta 539. pr. Kr. pa so jih premagali Perzijci (Kir Veliki).

Grško Perzijske vojne

500 BCE

V 6.st pr. Kr. se je Perzijska država širila (do Male Azije). Grška mesta so se zapletla v spor. 500 pr. Kr. so se Jonske kolonije uprle, Perzijci so upor zatrli. Leta 490 pr. Kr. so Perzijci napadli celinsko Grčijo pod vodstvom Dareja. Najprej so napadli Eretrijo nato pa je sledila bitka pri Maratonskem polju, ki jo zmagajo Atenci. Leta 480 pr. Kr. pa je sledil zadnji napad Perzijcev. Perzijci so osvojili Osrednjo Grčijo, nato je prišlo do pomorske bitke ki jo zmagajo Grki.