-
313
Milanski edikt
Milanski edikt, sprejet v Rimskem imperiju, določa svobodo veroizpovedi in pomeni prenehanje preganjanja krščanstva. -
324
Konstantinova darovnica
Cesar Konstantin papežu Silvestru I. dodeli last in duhovno vodstvo ZRC. V 15. stol. humanist Lorenzo Valla dokaže da je listina o tem dogodku falzifikat, ki ga je ustvarila katoliška cerkev, da bi opravičila imetje svojih posesti na Apeninskem polotoku. Po ideji te darovnice se vedeta tudi Pipin Mali in Karel Veliki. -
989
Pokristjanjevanje Rusov
Knez Vladimir sprejme krščanstvo, kar sproži pokristjanjevanje Rusov. -
1045
Prva shizma
"Shizma" pomeni veliki cerkveni razkol. Katoliška cerkev se razdeli na pravodlavno na vzhodu in rimokatoliško na zahodu. Pojavijo se številne razlike v npr. koledarjih in obveznosti calibata. -
1066
Bitka pri Hastingsu
Vilijem Osvajalec, vikinški vojvoda, združi angleško ozemlje in zavlada kot kralj. Uvede centralno oblast, ozemlje pa razdeli na grofije in na čelo postavi normanske vazale. -
1077
Izobčenje Henrika IV iz katoliške cerkve
Papež Gregor VII izobči cesarja Henrika IV iz katoliške cerkve. Ta se nato v običajnih oblekah ter bos peš odpravi do gradu Canossa, kjer tri dni prosi odpuščanja in pokore. Papež ga usliši. -
1215
Magna Charta Libertatum
Listina, v kateri se je kralj zavezal, da bo spoštoval fevdalne pravice plemstva, svoboščine mest in pravice mest. Kralj je lahko pobiral davke le v soglasju s cerkvijo in plemstvom ter sodil po določenih zakonih. Nad njenim uresničevanjem je bdel kraljevski svet. Listina predstavlja začetek angleške ustave in parlamentarizma. -
Period: 1309 to 1378
Avignonsko suženjstvo
Papež Bonifacij VIII je leta 1300 objavil "sveto leto", da bi utrdil svoj politični položaj v sporu z francoskim vladarjem Filipom IV Lepim, ki je imel velik politično-vojaški vpliv na papeško blagajno. Njegovi nasledniki na papeškem prestolu so morali svojo rezidenco preseliti v Avignon. -
Period: 1337 to 1453
Stoletna vojna
Stoletna vojna, ki je s presledki potekala 116 med Francijo in Anglijo zaradi spora o pravic nad francoskim prestolom in predvlado nad Gaskonijo, je najdaljša vojna v zgodovini. Sprva so zmagovali Angleži, nato pa so zaradi Ivane Orleanske začeli zmagovati Francozi. Vojna se konča s francoskim zavzetjem mesta Bordeaux. -
1420
Vstop Ivane Orleanske v stoletno vojno
Ivana Orleanska, hči bogatega kmeta, s svojimi verskimi videnji prepriča francoske generale, da osvojijo mesto Orleans. Po tem se začnejo vrstiti francoske zmage. Angleži jo pod obsodbo, da je čarovnica, zažgejo na grmadi. -
Period: 1455 to 1485
Vojna dveh rož
Zaradi šibke vladarjeve oblasti se je začelo nenehno merjenje moči med pripadniki visokega plemstva. Rodbini Lancaster in York, linijama rodbine Plantagenet, sta se še posebej bojevali. Ker sta imeli obe v svojem grbu so spor, ki se je aprevrgel v državljansko vojno, v 16. stol. poimenovali vojna dveh rož. V sporu so umrli skoraj vsi princi obeh rodbin, zmagovalec pa je bil Henrik VII., začetnik dinastije Tudor. -
Period: 1558 to
Vladavina Elizabete I.
Na prestolu je nasledila svojo polsestro, Bloody Mery, zavzeto katoličanko, ki je pobijala protestante. Elizabeta I. je vladala v drugačnem duhu - obnovila je protestaantizem in versko svobodo. V njenem času je anglikanska cerkev postala državna vera, kralj pa njen upravitelj. Pospeševala je gospodarstvo in pomorstvo, zaradi zmage angleškega ladjevja nad španskim pa se je njena doba pojvavlja pod imenom zlata doba. Nikoli se ni poročila. -
1566
Začetek nizozemskega upora proti Špancem
Španski kralj Filip II., ki je imel oblast nad 17 nizozemskimi provincami, si je prizadeval za centralizacijo države in absolutizem ter preganjal protestantizem, kar pa je bilo navkriž z željami nizozemskega plemstva, ki ga je takrat prosilo za versko svobodo. Kralj je prošnjo zavrnil in Nizozemci so se uprli in začel se je boj za neodvisnost. Filip II. je nad njih poslal svojega generala Albo, ki za zadušitev upora ni izbiral sredstev. Učinek je bil obraten in upor je postal 80-letna vojna. -
1578
Južne province se pogodijo s Španci
Južne province Nizozemske, ki so bile pretežno katoliške, so se pogodile s španskim kraljem. -
1581
Utrechtska zveza
Sedem severnih kalvinskih provinc se je 1581 zdržilo v Utrechtsko zvezo in razglasilo neodvisnost od španske krone. V Španiji so se z njihovo neodvisnostjo sprijaznili leta 1609. -
Začetek državljanske vojne v Angliji
Jakob I. in Karl I. sta v 17. stol. prišla v spor s parlamentom in hotela zavladati absolutistično. Karl I. je zavrnil Pettition of Rights, razpustil parlament in zavladal sam, ob tem pa izvajal še versko pregajanje. Zato je izbruhnila državljanska vojna, ki jo je vodil Oliver Cormwell. Po zmagi je Cormwell razupstil zgornji dom parlamenta in uvedel republiko, sam pa Angliji zavladal kot Lord Protector. -
Period: to
Vladavina Ludvika XIV.
Ludvik XIV., znani tudi kot Sončni kralj, je najbolj tipičen absolutistični vladar. Vlada samostojno in suvereno, ne ozira se na stanove ter si podredi vse plemiče. Simbol utrjevanja njegovega kulta je dvorec Versailles. -
Smrt Oliverja Cormwella
Po Cormwellovi smrti so v Angliji obnovili monarhijo pod dinastijo Stuartov. Zaradi vnovičnih poskusov absolutizma je parlament izobčil kralja Jakoba II. in prestol ponudil njegovemu zetu, nizozemskemu princu, Viljemu Oranskemu. Novi kralj je moral podpisati deklaracijo o pravicah parlamenta, Bill of Rights in potrdil versko svobodo in svobodo govora v kraljestvu. -
Period: to
Vladavina Petra I. Velikega
Absolutistični vladar Peter. I Veliki je želel Rusijo spremeniti v velesilo, zato je uvedel več sprememb. Zgradil je močno mornarico po švedskem zgledu in reorganiziral vojsko po pruskem zgledu. Uvedel je zahodnoevropski način oblačenja in prepovedal brade. -
Ustanovitev St. Petersburga
Peter I. Veliki ustanovi novo evropsko prestolnico St. Petersburga, kjer postavi zimski dvorec. -
Priključitev Šlezije Prusiji
Pruski vladar Friderik II. Veliki si priključi Šlezijo zaradi rodovitnosti zemlje te dežele. -
Period: to
Vladavina Katarine II. Velike
Žena ruskega carja Petra III., ki je bil žtev zarote, v kateri naj bi sodelovala tudi Katarina II. Velika, nemška princesa, ga je nasledila. Bila je izobražena, ambiciozna in razsvetljena. V St. Petersburgu je ustanovila akademijo znanosti, v Moskvi pa univerzo. -
Parni stroj
James Watt s pomočjo napredka v fizika izumi parni stroj, ki deluje na paro (para opravi delo in premakne bat, ki vrti kolo), ki povzroči industrijsko revolucijo.
