-
Period: to
Čopek na levo in en na desno
Prefinjeno postrižen frufru, priloženo je slikovno gradivo, je sicer izrastel, a dva čopka sta bila večji del obdobja vrtca moj zaščitni znak; vzgojiteljice so si me zapomnile po tem in navdušujoče zgodnjem prepoznavanju barv. Čopka mi je vsako jutro vztrajno spenjal oče, saj se mu je frizerska kariera v mladosti ponesrečila in je bilo moje lasišče edini primeren kanvas za umetniško izražanje. -
Frufru ni bil le del maske
Čeprav sem se v čebelico lahko (brez obsojanja) oblekla le vsako leto v pustnem času, je bil frufru del vsakdana. 103/10 -
Priljubljena pričeska mlade Žive
Čopka sta mojo majhno glavo krasila tudi na dela proste dni.
Na fotografiji se ne navdušujem nad prisotnostjo obeh staršev šesti zaporedni dan, bili smo namreč na križarjenju, zaposlena sem bila kot neuradna oglaševalka ananasovega soka. 9/10 -
Period: to
Misteriozna razkuštranost
V tem obdobju fotografij niso več razvijali, zato smo jih hranili na računalnikih. Seveda moji starši fotografij njune prvorojenke niso dejansko shranili, zato jih ne morem priložiti.
Lahko pa mi verjamete na besedo, da sem devet let puščala lasem prosto pot-nisem jih spenjala, spletala, ali po slikah (ki so v lasti raznih prijateljev, katerih ne bom nadlegovala, čeprav bi šlo za dober namen) sodeč pretirano česala. -
Skuštranost ujeta na kamero
Lasje so bili nekako takole skuštrani ves čas.
Nadlegovala sem eno(1) prijateljico, saj menim, da je pomembno, da si skuštranost pravilno predstavljate. Moja malenkost je na sliki zgoraj, pripada pa mi temnejši sklop las. 4/10 -
Impulzivno striženje
Ne bom izgubljala besed. Motila me je dolžina las, odpravljali smo se na morje, takrat pa je še obratoval frizerski salon v naši ulici.
Na fotografiji izražam navdušenje; ne nujno nad frizuro ampak bolj nad ogromno spremembo. Slika je zelo zelo slaba, ampak sem jo vključila zaradi časovne natančnosti. 6/10 -
Period: to
Iz dežja pod kap ali Kako sem vsakič znova lasje spremenila na še slabše
Takoj, ko sem ugotovila, da sem dolgih las naveličana in da dejansko lahko povzročim spremembe, se je začel niz tragičnih odločitev, skozi katere se je odražala moja neverjetna mentalna stabilnost. Ampak, to tolažbo sem na žalost slišala že mnogokrat, saj so samo lasje-zrasli bodo nazaj! -
Izguba naravne barve
4 april je zažrt v mojo osebno zgodovino kot dan, ko sem odprla vrata peklenski zasvojenosti z barvanjem las. Če nimaš neverjetnih sposobnosti Katje Porenta, ki je iz barve sladkorne pene tako hitro in elegantno (zares jo občudujem) prešla na bogato rjavo, se namreč moraš pogosto pobarvati že samo, da popraviš rezultate prejšnje nezgode.
Priložen je ekskluziven posnetek stropa frizerske šole v Kranju in barve, ki se vtira v moje nedolžno lasišče. 5/10 -
Rumena ali oranžna?
Po prvem barvanju so lasje kar nekaj časa izgledali bolj oranžni kot blond. Iz teh nesrečnih rezultatov bi se lahko naučila ne-zaupati dijakinjam prvega letnika frizerskega programa. vendar sem kot pravi osel ponovno šla na led. 3/10 -
Definitvno oranžna
Ker so mi pozabili povedati za obstoj vijoličnega šampona-ubija rumen pigment in ohranja prijetne odtenke blondnosti-je moje lase kmalu pogubila agresivna oranžnina. Nisem naklonjena sliki, delno, ker ne poudari pravega čara oranžne, delno, ker poudari moj narcisizem, a na tej točki prednost podarjam slikovnim virom. 1/10 -
Boljša blond
Na elitno izobraževalno institucijo sem se obrnila ponovno enkrat maja-naročeno mi je bilo, naj se po mesecu zglasim za odpravo narastka. Profesorica je bila že ob prvem pogledu na intenzivnost mojih las vidno zgrožena, ter me je takoj seznanila z lila šamponom. Po uspešnem popravnem izpitu svetlenja las, se tja nisem več zatekla, sem pa bila blagoslovljena z boljšim odtenkom. 9/10 -
Narastek, a ne rižev
Tole bi sicer moralo biti obdobje, a tam ni mogoče priložiti slik, rada pa bi ponovno usmerila soj žarometov v moj izrazit narastek, ki je uspeval zelo dolgo, mnenja o le-tem pa so bila zelo deljena. Naš najtočnejši sošolec, ki se zelo zanima za modo, je menil, da "sede kj zgori bl temno", moja neimenovana soimenjakinja pa me je večkrat nespretno opomnila, da mi raste narastek, za kar sem ji zelo hvaležna. 7/10 -
Dober odtenek oziroma recept za samozavest
Ko sem se neuspešno spoprijemala z ulomki, funkcijami, in razdaljami med točkama, so bile moje lasje na kratkotrajnem vrhuncu.
Ta barva je bila najboljša stvar, ki je kadarkoli doletela moje lasje in je pripomogla k moji uspešnosti na določenih področjih zasebnega življenja. 27/10 -
Najslabša odločitev osebe, ki se slabo odloča
Nekega nesrečnega ponedeljka sem po posebno labilnem tednu zavila v trgovino po barvo za lase. K sreči je nisem kupila,me je pa mati istega večera spremljala pri najslabšem nakupu mojega življenja(pa sem pri osmih kupila TopShopov izdelek). Mati mi je dobronamerno svetovala barvo, ki bo "na laseh čis drugač zgledala" in ji je bila "ful ušeč", jaz pa sem jo inteligentno kupila, čeprav sem želela "črno sam da ni tok črna" in ne vijolične. Med drugim sem na barve te firme tudi močno alergična. 0/10 -
Višek tragedije ali "Lila lase mam!"
Naslednji dan sem lase prvič opazila na dnevni svetlobi, ko sta me močno bolela otečeno lasišče in oko, mnenje pa si je lahko ustvarjala celotna gimnazija. Šolski dan se je zaključil objokano, na avtobusni postaji, ko sem ugotovila, da imamo naslednji dan geografijo. Kot je enkrat izjavila naša Alea "k si nrdiš frizuro te ni strah nobenga druzga, sam Vebra", kar velja tudi za Makseva striženja, ne le poskuse barvanja. K sreči sem še isti dan pristno zbolela in se izognila geografiji. -649/10 -
Petkov popravni izpit
Še isti teden sem se v petek pobarvala na črno, ne ker bi želela črno barvo, ampak samo, ker sem bila obupana da se znebim vijoličnosti. Tako sem se v zgodnjih dopoldanskih urah ukvarjala s ponovnim barvanjem, bruhanjem, in merjenjem vročine. (Vse slike iz tistih vmesnih lila dni so nastale z zgroženjem a zavedanjem, da bom nekoč želela dokaze o tem smešnem neuspehu). 7/10 -
Frufru ni bil le del otroštva
Kakorkoli obrnemo, ljudje se vedno znova znajdemo na poti k našim začetkom. Nič drugače ni z mano in mojimi lasmi. Večkrat sem si v udobju lastne sobe skoraj postrigla frufru, to idejo je nepričakovano podprlo tudi več pripadnikov G razreda, a na žalost nihče drug. Prvič je podvig preprečila najljubša Alea, včeraj pa mami, z diplomatsko izbranimi besedami, naj prespim idejo. Danes sem ji hvaležna,in upam, da me bo znala ustaviti tudi jutri, ali naslednjič, ko si bom skušala uničiti lase:) 9/10
