-
200,000 BCE
PRAZGODOVINA
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 0, ko se začne n. št., s čimer se začne stari vek. V prazgodovini pride tudi do razvoja človeka. Prvi človek, ki se pojavil na zemlji je bil avstralopitek. Pred 2,2 milijona let pred našim štetjem, ko se je razvil spreten človek-(Homo habilis). Iz spretnega človeka se potem razvije pokončni človek ali (Homo erectus). Na koncu se razvije še Homo sapiens. -
3500 BCE
STARI VEK
Stari vek se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija. V tem času pride tudi do nastanka prvih držav, razvoja namakalnega poljedelstva in do nastanka prve pisave. Države nastala zaradi več vzrokov npr. Gospodarskih (namakalno poljedelstvo, razvoj trgovine, širjenje obrti). večja razslojenost med ljudmi. Uveljavitev oblasti so skrbele manjše skupine ljudi. -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Prve visoke civilizacije so nastale ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Večina ljudi se je preživljalo z lovom in nabiralništvom. Razvoj kmetijstva pa je privabljal več ljudi, da so se začeli naseljevati v vasi in mesta. S tem se je začele prve visoke civilizacije. Ob velikih rekah je to nastajalo ker so bili tam ugodni pogoji za razvoj kmetijstva. ob reki Ind se je razvila Indijska civilizacija ob Rumeni in Modri reki pa Kitajska kasneje pa razvile Fenicija, Perzija... -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji. Je prva napredna civilizacija v celinski Grčiji s svojimi veličastnimi državicami, mestno ureditvijo, umetniškimi deli in pisavo. mikenska vplivna naselja so bila tudi v Epirju na otokih v Egejskem morju, na obali Male Azije, Levantu, Cipru, Italiji. Mikenski Grki so uvedli novosti v inženirstvu, arhitekturi in vojaški infrastrukturi, trgovanje na območjih Sredozemlja bistveno za mikensko gospodarstvo. Mikenska Grčija propadla zaradi temne dobe -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grški temni srednji vek je obdobje v grški zgodovini.to je obdobje je zaznamovano z zatonom pisanja, umetnosti in arhitekture, pa tudi s politično nestabilnostjo in socialnimi nemiri. -
Period: 800 BCE to 499 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Preprosto prebivalstvo Helade se je preživljalo s pastirstvom, poljedelstvom in ribolovom. Politično življenje vsake državice je potekalo v kraljevi palači. Za Grke javnost pomembna; tam so se sestajali premlevali vsakodnevne dogodke se pogajali o kupčijah in se zabavali. Agora - shajališče, tja so se stekale skoraj vse mestne ulice v polis. Najpomembnejši polisi: Atene, Šparta, Korint... -
776 BCE
ARHAJIČNA GRČIJA
Je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo. Nastale so polis, grške mestne države. v Grčiji postale v prevladujoča oblika države. Po padcu so se v 6. st. pr. n. št. pojavile prve demokracije. Z razvojem grške abecede se je v arhaični dobi spet začela rabiti pisava. Na Peloponezu je polis Šparta osvojila sosednjo pokrajino Mesenijo. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
O ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. najbolj znan rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu. Že stari Rimljani so bili prepričani da je bil Rim ustanovljen 21. aprila 753. Vendar niso vedeli natančno leto ustanovitve mesta. Starodavne oblasti so predlagale več datumov. Najbolj znan datum za ustanovitev Rima, 753 pr. n. št., je izpeljal rimski Tit Pomponij Atik. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Bila oblika države v antičnem Rimu eno od okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa je tudi najpomembnejša. Saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik. Prestop od kraljevine na republiko sega s ljudsko vstajo proti kralju Tarkviniju Ošabnemu. Zadnji kralji so bili vsi Etruščani in so vsi privilegirali plebejce, kar je vedno bolj izpodjedalo moč patricijev. -
Period: 500 BCE to 323
Klasična Grčija
Je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci. Po smrti Aleksandra Velikega sledi arhaični dobi. na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele tudi kulturni razcvet. Porast atenske moči je vodil v neizogiben konflikt s Šparto in Korintom. Spori so z izbruhom Peloponeških vojn prerasli v spopad, v katerem so bile poražene Atene, vendar je bil uničujoč za celotno Grčijo. kasneje vpliv na rimsko cesarstvo. -
449 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi. Prvo na Maratonskem polju porazile Atene. Večina grških polis povezala v Helensko zvezo. Kralj Kserks I. je v Grčijo poslal drugo vojaško odpravo, ki so jo Grki odločilno porazili na morju pri Salamini. -
356 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki Makedonski kralj najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture. Predhodnika Filip II. Makedonski po njegovi smrti zamenjal tedaj 20 letni Aleksander. Da bi potrdil svojo oblast, je stopil pred makedonsko ljudsko skupščino. Aleksander je nato v Ajgah sam vodil pogrebne slovesnosti svojemu očetu v čast. To dejanje je bilo Makedoncem zadosten dokaz, da Aleksander lahko nadaljuje dinastijo. -
Period: 324 BCE to 1453 BCE
BIZANTINSKO CESARSTVO
Cesarstvo je preživelo deljenje in propad Zahodnega Rimskega cesarstva ter živelo še približno tisoč let dokler ga niso leta 1453 osvojili osmanski Turki. Večino svojega obstoja je bilo najmočnejša gospodarska, kulturna in vojaška sila v Evropi. Pod Teodozijem I. je krščanstvo postalo uradna državna vera. Vse druge vere, vključno z rimskim mnogoboštvom, so bile prepovedane. V zadnjih stoletjih obstoja je cesarstvo propadalo. Poskuse, da bi se ponovno okrepilo je zapečatila četrta križarska vojna -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija ustreza obdobju smrti Aleksandra Velikega In priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu. Z rimsko zmago na Peloponezu je povzročili uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije. Helenistično obdobje se je začelo z vojnami diadohov. Čas zaznamovale tudi zaporedne vojne med Makedonijo in njenimi zavezniki. Makedonci izgubili kretsko vojno. Po osvajanju Makedonije. Rimljani kasneje nadzorovali celotno Grčijo. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko. prva punska vojna potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji. Druga punska vojna je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu Rimljani trpeli v bitki pri Kanah in njen najhujši poraz doslej. Tretja punska vojna se je končala s popolnim uničenjem Kartagine, ki se je v parih stoletjih močno razvila. Rimljani Kartažane poimenovali Punci in zaradi tega dobile ime punske vojne. -
Period: 146 BCE to 324 BCE
RIMSKA GRČIJA
Obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladala Rimska republika. Rimska doba grške zgodovine začela s porazom v bitki pri Korintu. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo. Dokončna rimska okupacija grškega sveta se je vzpostavila po bitki pri Akciju v kateri je Avgust porazil Kleopatro VII. Za glavno mesto rimskega cesarstva leta 330 se je mesto preimenovalo v Konstantinopel. Pozneje je bilo Bizantinsko cesarstvo na splošno grško govoreča država. -
100 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Je bil rimski generalni državnik in pisatelj, ki je imel ključno vlogo pri dogodkih, ki so pripeljali do propada Rimske republike in vzpona Rimskega imperija -
63 BCE
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Je bil rimski cesar, ki je vladal rimskemu imperiju od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Potem ko so republikanski zarotniki cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov Avgust je z obsežnimi reformami dokončno preobrazil propadlo republikansko ureditev v principat. -
27 BCE
RIMSKO CESARSTVO
Obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja Avgusta do vojaške anarhije v 3. stoletju je bila država principat. Po krizi v 3. stoletja je bilo cesarstvo razdeljeno v Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo. Cesarstvi sta imeli vsako svojega cesarja. Uradna prestolnica obeh cesarstev je do leta 476 ostal Rim. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Začetek krščanstva je zapisan, da križajo Jezusa Kristusa leta 30 po Kr. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA ZAHODNI IN VZHODNI DEL
Ko se je Rimska republika širila, je dosegla točko, ko centralna vlada s sedežem v Rimu ni mogla učinkovito upravljati oddaljenih provinc. Komunikacije in prevoz so bili še posebej problematični glede na veliko prostranstvo imperija. Niso mogli nadzorovati cele države prihajalo je vse več udorov v državo. -
Period: 380 to 381
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je bilo na začetku četrtega stoletja že dobro razširjeno po rimskem imperiju. Preden pa je postalo uradna vera, so morali pretrpeti še zadnje veliko preganjanje. Leta 313: Konstantin dovoli vero z Milanskim ediktom. Leta 391: Teodozij razglasi krščanstvo za državno vero in postane sestavni del politike. -
476
SREDNJI VEK
Srednji vek do konca antike. V srednjem veku v Evropi odvijalo intenzivno preseljevanje ljudstev (germanskih). Večino Vzhodne Evrope so poselili Slovani. Frankovsko cesarstvo je pod Karolingov postalo velesila, kmalu se je razcepila na Zahodno Frankovsko cesarstvo kasnejšo Francijo in Vzhodno Frankovsko cesarstvo kasnejše Rimsko nemško cesarstvo. V času Srednjega veku so se izoblikovala fevdalna ureditev. V srednjem veku Evropo hudo prizadela kuga obdobje gospodarske krize in vojaških spopadov. -
Period: 476 to 476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Pogosto pripisujejo vpadom germanskih plemen v 4. in 5. stoletju -
527
CESAR JUSTINIJAN I.
Justinijan I., znan tudi kot Justinijan Veliki, je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565 n. Rodil se je v Tauresiumu, v današnji Severni Makedoniji, na oblast pa se je povzpel kot nečak in naslednik cesarja Justina I. Je eden najpomembnejših bizantinskih cesarjev, čigar dosežki na področju prava, vojaških osvajanj in arhitekture so pomagali oblikovati potek zahodne zgodovine. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Začetek islama se je začelo leta 622 našega štetja v letu preselitve preroka Mohameda (hidžra) iz Meke v Medino.
Islam je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog Alah preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba. Ustanovljena v 7. stoletju je obstajala skoraj 300 let. V zadnjih dveh desetletjih 6.stoletja so vzhodnoalpski prostor s pomočjo Avarov postopno osvojili Slovani. O letu 591 so prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime dežela Slovanov. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
REKONKVISTA je zgodovinski izraz, ki se uporablja za opis vojaških pohodov, ki so jih krščanska kraljestva vodila od 8. stoletja do leta 1492, da bi ponovno zavzela iberska ozemlja, ki so bila izgubljena zaradi Umajadsko osvajanje Hispanije. Začetek rekonkviste tradicionalno datirajo v bitko pri Covadongi v kateri je asturijska vojska dosegla prvo krščansko zmago nad arabsko-berberskimi silami -
800
KRONAJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karel je na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768 Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar z zvenečim naslovom. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. Med svojo vladavino je združil večino Zahodne Evrope, s čimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg, in hkrati položil temelje sodobne Francije in Nemčije. -
Period: 1054 to 1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Čeprav navadno kot letnico razkola navajajo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, pa je bil vzhodno-zahodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama. -
1095
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Vzrok za začetek križarskih vojn je bil, da so muslimani začeli ogrožati romanja (potovanje do verskih svetišč ali svetih krajev) kristjanov v svete kraje v Palestini. V 11. stoletju pa je dodatna ovira postala dinastija Seldžukov, ki je na Bližnjem vzhodu ustanovila močno državo. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta se v 14. in 15. stoletju začela razvijati na Apeninskem polotoku. Ta del se je uvrščal med najbogatejša območja v Evropi. Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek. Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica humanizma. Humanizem je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti. V ospredje je postavila človeka -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Začetki Celjskih grofov segajo v čas svobodnih gospodov Žovneških. Kot Žovneški gospodje so bili od začetka 14. stoletja naprej zvesti vazali Habsburžanov, nato pa so napletli rodbinske vezi, si nagrabili posestva in se otresli habsburške nadvlade. -
Period: 1348 to 1353
EPIDEMIJA KUGE
kuga, znana tudi kot črna smrt, je bila pandemija, ki je v 14. stoletju prizadela Evropo, Azijo in severno Afriko. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Približno 200 letna doba vpadov na področje Prekmurja pa so vpadali še 50 let dlje (do 1.pol.17.st.) vzroki za napad: ropanje, pustošenje razbiti tukajšnjo obrambno moč, da bi lahko ozemlje z lahkoto pridobili.
VPADI: 1408 (Metlika)-1593 (Bitka pri Sisku). -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Ohannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj. Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine. -
Period: 1453 to 1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Sam napad na mesto se je začel 2. aprila 1453, osmanski sultan Mehmed II naj bi imel med 50.000 do 80.000 mož, branitelji pa so kljub prošnji za pomoč iz Evrope mesto branili samo z okrog 10.000 možmi. Bitka je trajala skoraj dva meseca, 28. maja 1453 pa se je turški vojski končno posrečilo prebiti v mesto ter ga zavzeti. V zadnji bitki je umrl sam cesar Konstantin XI. Sama bitka je odločilno pripomogla h koncu srednjega veka. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
KMEČKI UPORI:
Koroški kmečki upor (1478) Vseslovenski kmečki upor (1515) Slovensko-hrvaški kmečki upor (1573) Drugi vseslovenski kmečki upor (1635) Tolminski kmečki upor (1713)
VZROKI:
povečanje dajatev in tlake (zaradi zmanjšanja števila podložnikov in svojega razkošja), vpadi Turkov omejevanje nekmetijskih dejavnosti, nova javna bremena v korist dežele ali deželnoknežjih uradov. Gospodarske krize in padanje vrednosti denarja, nezadovoljstvo z novimi obremenitvami s strani cerkve (odpustki). -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Španska kraljica Izabela in kralj Ferdinand sta mu odobrila podporo, ker je Španija hotela tekmovati v trgovanju in odkrivanju sveta s Portugalsko. Ladje so odplule iz španskega pristanišča Palos. Plul je mimo Karibskega otočja in 12. oktobra zjutraj, istega leta, pristal na Bahamskem otoku San Salvador in ga v imenu Španije, prepričan daje v južni Aziji. Niso se zavedali da je odkril Ameriko Kolumb dejansko ni prvi odkril Amerike. Veliko pred njim so tja pripluli Vikingi. -
1492
NOVI VEK
Novi vek se je začel leta 1492 z odkritjem Amerike in koncem prve svetovne vojne leta 1918. Pojavile spremembe v gospodarstvu in prometu. Pri šlo je tudi do razvoja znanosti in iznajdb npr. parnega stroja, električne energije iznajdbe povzročile precejšne spremembe pri ljudeh. Nekatere evropske države ustvarile kolonije na drugih kontinentih in zaradi tega je prišlo do številnih vojn. -
Period: 1517 to 1550
REFORMACIJA
Versko, politično in kulturno gibanje v 16.st. v zahodni Evropi-neposreden povod za začetek reformacije je bila graditev razkošne cerkve. Duhovniki so prodajali odpustke s katerimi so vernikom odpuščali grehe. Proti napakam Cerkve je prvi nastopil nemški duhovnik Martin Luther, ki je v Wittenbergu leta 1517 objavil 95 tez ali zahtev in protestiral proti takratnim razmeram v Cerkvi. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Trubar je bil osrednja osebnost reformacije je avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika (1550).(Katekizem ima 260 strani), (Abecednik je bralni priročnik ima 8 listov obsegajočo knjižnico z abecedo namenjen preprostemu ljudstvu kot priročnik za branje). Trubar velja za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, je osrednji lik slovenske kulturne zgodovine. -
Period: 1555 to 1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero luteranstvo. Listina je bila predstavljena na državnem zboru v Augsburgu leta 1530. -
Period: to
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Adam Bohorič leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice (napisana v latinščini). Juri Dalmatin prevedel Biblijo v slovenski jezik Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu -
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
LUDVIK XIV - najvidnejši predstavnik absolutizma 1638 – 1715 ABSOLUTIZEM je politična ureditev, v kateri ima vladar vso oblast. Pojavila se je v nekaterih evropskih državah v 17. stoletju . -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje v 18 stoletju. Vrhunec doseže v Franciji. Filozofi in drugi evropski misleci so v tem obdobju razvili nekaj do tedaj manj poudarjenih misli in vrednot v evropskem prostoru, čeprav to ne pomeni, da teh vrednot niso poznale druge kulture. Razsvetljenci zavzemali za svobodo izražanja, kritiki religije poudarjali pomen razuma in znanosti zavzemali za progresivno družbo in poudarjali vrednost človeškega življenja. -
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija vladarica habsburških dežel, Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI. V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Industríjska revolucija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov. Posledice industrijske revolucije je bilo vedno večje število novih kolonij, več kapitala in mirnejše politično življenje. Omeniti je treba še povečanje priseljevanje delavcev (bivših kmetov) iz vasi v mesta. -
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije. Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoleon je veljal za enega tako imenovanih »razsvetljenih monarhov. Nemirni čas francoske revolucije je dočakal v Parizu, s činom topniškega stotnika. -
Period: to
NASTANEK ZDA
Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. Tako geološki kot arheološki dokazi govorijo o tem, da so bili prvotni prebivalci Severne Amerike ljudstva iz Azije -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Vzroki za Francosko revolucijo:
Francija je bila absolutistična država. Vladar vlada o vsem sam, zato mora biti vladar sposoben in si izbrati sposobne pomočnike. Ludvik XV kot vladar izgublja ugled zaradi izjemnega razkošja na dvoru zelo številne, razkošne zabave medtem, ko navadno ljudstvo strada. 7. letna kolonjalna vojna (vojna z Anglijo) se konča porazno za Francoze, saj izgubijo vse kolonije in s tem tudi glavni vir dobička. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji:
zahodni del Koroške,
Kranjsko,
Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save,
Goriško,
Trst,
Istro -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Leta 1821 je postal kancler in od leta 1835 upravljal Avstrijo. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki. Držal se je načel, ki jih je sklenila Evropa na Dunajskem kongresu. Glavno skrb predstavljalo preprečevanje političnih sprememb. odpravi fevdalizem. -
Period: to
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so v Ljubljani bivali in se sestajali predstavniki Svete alianse. -
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. Je bil avstrijski cesar in ogrski kralj. Povzpel se je na prestol pri 18 letih po abdikaciji strica Ferdinanda I. Med svojo vladavino se je Franc Jožef I. soočil s številnimi izzivi, vključno z revolucijami leta 1848 avstrijsko-prusko vojno in prvo svetovno vojno. Spominjamo se ga tudi po obsežnih reformah in prizadevanjih za modernizacijo, vključno z ustanovitvijo ustavne monarhije, uvedbo javne službe in širitev železniškega omrežja bil je poročen z avstrijsko cesarico Elizabeto -
Period: to
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Leto 1848 imenujemo tudi pomlad narodov podrejeni narodi so se uprli in zahtevali enakopraven narodni položaj, razglašali so svoje politične programe, nekateri so želeli lastnodržavo (Italijani, Nemci), drugi pa samostojnost (avtonomijo) znotraj obstoječe države (na
npr. Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi). Zedinjena Slovenija glavna zahteva političnih programov iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo -
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na obdobje v zgodovini Avstrije. Bachov absolutizem se je osredotočil na ohranitev absolutne oblasti Habsburške monarhije in preprečevanje širjenja liberalnih idej. V ta namen je Metternich uvedel številne represivne ukrepe, kot so cenzura, zatiranje prostega tiska, nadzor univerz in izgon političnih nasprotnikov. Bachov absolutizem je bil v nasprotju s sodobnimi liberalnimi in demokratičnimi vrednotami. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Za drugo industrijsko revolucijo je značilen model organiziranega kapitalizma. Pojavljata se koncentracija in centralizacija v trgovini, industriji, bančništvu Nekatera podjetja se povezujejo v kartele in poskušajo doseči monopol na trgu, druga, ki so med seboj konkurenčna začenjajo enotno delovati na trgu. Velepodjetja nastajajo s priključevanjem novih manjših podjetij in pogosto delujejo tudi zunaj državnih meja. Leta 1807 prvi veliki parnik. Ladijski vijak leta 1827. Leta 1825 prva lokomotiva -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je bila vojna med letoma 1861 in 1865 med Združenimi državami Amerike in Konfederacijo. Konfederacija je bila zveza 11 južnih držav, ki so se odcepili od Združenih držav in ustanovili svojo državo. Glavni vzrok vojne je bil spor o suženjstvu in njegovo razširjanje na nova ozemlja v ZDA. -
Period: to
KRALJEVINA ITALIJA
Kraljevina Italija je nastala 17. marca 1861. leta, ko je bila razglašena, potem ko je Kraljevina Sardinija, ki jo je pred vodil kralj Viktor Emanuel II., uspela združiti različna italijanska ozemlja in državo pod svojim vodstvom. Združenje Italije je trajalo nekaj desetletij in bil je zapleten proces, Končno združitev je dosežena po tem, ko so Sardinija, Toskana, Modena, Parmu, Pijemont, Lombardij, Venecija in druge manjše italijanske države združene pod vodstvom Kraljevine Sardinije. -
NASTANEK AVSTRO OGERSKE
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo. Je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. Avstrijski cesar je bil hkrati ogrski kralj. Avstro-Ogrska je bila ustanovljena z nagodbo o preoblikovanju avstrijskega cesarstva v dvojno monarhijo. -
Period: to
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Leta 1871 je bilo ustanovljeno Nemško cesarstvo po zmagi Prusije nad Francijo v vojni za združitev Nemčije. Proklamacija Nemškega cesarstva je bila izvedena v palači Versailles v Franciji, kjer je bil proglasitev pruskega kralja Viljema I. za nemškega cesarja. Z združitvijo večine nemških držav pod Prusijo in vključitvijo Bavarske, Württemberga, Badna in drugih držav, je Nemčija postala enotna in močna država, kar je imelo pomembne posledice za nadaljnji razvoj Evrope in sveta. -
Period: to
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Princip je bil eden od skupine šestih atentatorjev in njihovo skupina se je imenovala Mlada Bosna. -
PRVA SVETOVNA VOJNA
Vojna se je začela s atentatom na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, ki ga je zagrešil srbski nacionalist Gavrilo Princip. Avstrija je v odgovor na atentat napovedala vojno Srbiji, kar je sprožilo verižno reakcijo med državami zaveznicami in sovražniki. Osrednje sile (Nemčija, Avstro-Ogrska in Osmansko cesarstvo) so se borile proti silam Antante (Velika Britanija, Francija, Rusija in ZDA), poleg tega pa so se v vojni borile tudi druge manjše države in kolonije. -
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila bojišče prve svetovne vojne, ki je potekalo v gorovju Julijskih Alp med avstro-ogrskimi in italijanskimi vojaškimi silami. Fronta se je raztezala na približno 90 kilometrov, od Rombona v zahodni Sloveniji do Jadranskega morja. Bojišče na Soški fronti je bilo izjemno zahtevno zaradi visokih gora, strmih pobočij in neugodnega vremena. Bojevanje na Soški fronti je bilo izjemno uničujoče, s tisoči žrtev na obeh straneh. -
Period: to
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija je bila zaporedje političnih in družbenih dogodkov v Rusiji med letoma 1917 in 1923, ki so privedli do padca carja Nikolaja II. in vzpona komunistične vlade. Revolucija je bila sestavljena iz dveh glavnih faz. Februarska revolucija leta 1917 je bila mirna revolucija, ki je privedla do padca carja Nikolaja II. in ustanovitve začasne vlade. Oktobrska revolucija leta 1917 pa je bila nasilna revolucija, ki jo je izvedla Boljševiška stranka pod vodstvom Vladimirja Lenina. -
SODOBNOST
Sodobnost je obdobje, v katerem trenutno živimo, značilno po svojih družbenih, kulturnih, političnih, gospodarskih in tehnoloških trendih. Sodobnost se nenehno spreminja in razvija, zato je težko določiti natančen časovni okvir. V sodobnost sodijo: proizvodnja elektrike, radia, televizije, računalnika, mobilnih telefonov, medicine, spleta... -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena 29. oktobra 1918, ko je Kraljevina Srbija prevzela oblast v celotni Avstro-Ogrski na ozemlju, ki ga naseljujejo slovenski, hrvaški in srbski narodi. Nova država je bila ustanovljena z namenom združiti Slovence, Hrvate in Srbe v enotno državo, ki bi bila del južnoslovanske države. Na čelu nove države je bil kralj Petar I. Karađorđević. -
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Decembra 1918 so se Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevina Srbija in Kraljevina Črna gora združile v enotno državo, imenovano Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kralj Petar I. Karađorđević je postal njen vladar, prestol pa se je nahajal v Beogradu. v času Kraljevine SHS, ki se je uradno preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo leta 1929. Kraljevina Jugoslavija je obstajala do konca druge svetovne vojne leta 1945, ko se je končala z zmago zavezniških sil nad silami Osi. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je bila serija mednarodnih konferenc, ki so potekale v Parizu med letoma 1919 in 1920 po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav, med katerimi so bili predvsem predstavniki Velike Britanije, Francije, ZDA in Italije, da bi določili pogoje miru za poražene države, med katerimi je bil tudi Nemčija. -
ZLATA DVAJSETA LETA
Izraz "zlata dvajseta leta" se nanaša na obdobje med letoma 1920 in 1929 ki je bilo zaznamovano z gospodarsko rastjo, kulturnim razcvetom in družbenimi spremembami v večini industrializiranih držav. Po koncu prve svetovne vojne so se države poskušale pobrati in obnoviti gospodarstvo. V zlatih dvajsetih letih so se pojavile tudi družbene spremembe. Kljub gospodarski rasti in družbenim spremembam pa so zlata dvajseta leta v ZDA končala z velikim borzniškim zlomom leta 1929 velike gospodarske krize -
Period: to
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila sklenjena med zmagovalnimi silami 1. svetovne vojne in poraženimi državami, vključno z Madžarsko, dne 4. junija 1920. Pogodba je postavila nove meje in določila pogoje za mir med državami, ki so se borile v vojni. Pogodba je med drugim določila, da je Prekmurje, ki je bilo pred vojno del Madžarske, zdaj del Kraljevine SHS/Jugoslavije. rianonska pogodba postavila nove meje v Evropi in določila nove meje za Madžarsko. -
Period: to
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem in je odločilo, ali se bodo slovensko govoreča območja pridružila Jugoslaviji ali Avstriji. Glasovali so prebivalci spornih območij: Koroških Slovencev, ki so se po 1. svetovni vojni znašli zunaj nove države SHS/Jugoslavije. Na plebiscitu je glasovalo 59,1% volilnih upravičencev, večina se jih je odločila za pripojitev k Avstriji. -
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politični in družbeni sistem, ki ga je uvedel Jozef Stalin po smrti Lenina leta 1924 in se je nadaljeval vse do Stalinove smrti leta 1953. Stalinizem se je osredotočil na industrializacijo in kolektivizacijo kmetijstva, kar je prineslo velike spremembe v sovjetski družbi in gospodarstvu. V tem času so se pojavile množične represije, ki so privedle do smrti več milijonov ljudi, vključno z državljani, ki so se javno izrazili proti Stalinu. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil politični sistem, ki ga je vodil Benito Mussolini med letoma 1922 in 1943. Fašizem se je razvil kot odgovor na politično in gospodarsko krizo, ki je sledila prvi svetovni vojni. Mussolini je izkoristil nezadovoljstvo ljudi in ustvaril močno gibanje, ki je zagovarjalo enotnost, moč in avtoriteto države. Fašistična ideologija se je naslanjala na nacionalizem, militarizem, antikomunizem, konservativizem in kult osebnosti. -
Period: to
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila ena najhujših gospodarskih katastrof v zgodovini sveta. Začela se je v ZDA v oktobru 1929, ko je prišlo do znamenitega borzniškega kraka, ko se je vrednost delnic na newyorški borzi nenadoma in dramatično znižala. Ta kriza je povzročila padec gospodarske aktivnosti, rast brezposelnosti, padec cen na vseh trgih, padec proizvodnje in poslabšanje življenjskih razmer v mnogih državah. Kriza se je hitro razširila po svetu in prizadela tudi Evropo in ostali del sveta. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji se je začel s prihodom Adolfa Hitlerja na oblast 30. januarja 1933, ko je bil imenovan za kanclerja. Hitlerjeva nacistična stranka je pridobila vse večjo moč in podporo med nemškim prebivalstvom v obdobju med letoma 1920 in 1930. Nacizem je bil totalitarni režim, ki je zagovarjal ideje o nadmoči nemške rase in nacionalizma, ter ki je sprejel antisemitizem, rasizem in ekspanzionizem kot ključne ideje. -
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je bila oboroženi konflikt med republikanskimi silami in nacionalističnimi silami, ki se je odvijal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Konflikt med republikanskimi silami in nacionalističnimi silami se je začel s pučem, ki ga je leta 1936 izvedla skupina generalov, ki so želeli zrušiti republiko. Puč je uspel le delno in sprožil je oborožen konflikt. -
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila globalni vojni konflikt, ki se je odvijal med letoma 1939 in 1945. Vojna se je začela z nemškim napadom na Poljsko 1. septembra 1939, ki je sprožil vstop Velike Britanije in Francije v vojno. V naslednjih letih so se zavezniške sile (Združene države, Sovjetska zveza, Velika Britanija in druge) borile proti silam osi Nemčija, Italija in Japonska po vsem svetu. Vojna je imela velike posledice, vključno z velikim št. smrtnih žrtev in uničenjem mest ter infrastrukture. -
Period: to
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
aprila 1941 so nemške in italijanske sile izvedle napad na Kraljevino Jugoslavijo med drugo svetovno vojno. V tej operaciji so sodelovale tudi sile drugih držav osi, kot sta Madžarska in Romunija. Napad je bil izveden brez vojne napovedi, saj je Jugoslavija, ki je bila pod vodstvom regenta Pavla, do takrat ohranjala nevtralnost. Kljub nekaterim odporom so nemške in italijanske sile hitro zavzele velik del ozemlja Jugoslavije. Kraljevina Jugoslavija je bila v manj kot treh tednih poražena. -
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država na Balkanu, ustanovljena po drugi svetovni vojni. Sestavljale so jo šest republik: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija, ter dve avtonomni pokrajini: Vojvodina in Kosovo. Voditelj Jugoslavije Josip Broz Tito. Jugoslavija je bila edina socialistična država v Evropi, ki ni bila del Sovjetske zveze. Jugoslavija je razvila močno industrijo in imela veliko proizvodnjo. Jugoslavija se je razpadla leta 1992. -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena 24. oktobra 1945. OZN je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanja sodelovanja med državami. OZN ima danes 193 članic in deluje na področjih, kot so človekove pravice, mednarodni pravni red, mednarodna varnost, razvoj, humanitarna pomoč in okolje. ZN ima vrsto organov: Generalno skupščino, Varnostnim svetom, Mednarodnim sodiščem, Ekonomskim in socialnim svetom in Sekretariatom. -
HLADNA VOJNA
1947 se šteje kot začetek hladne vojne, ki se je končala 26. oktobra 1991, ko je Sovjetska zveza uradno prenehala obstajati. Hladna vojna je bil dolgotrajen konflikt med Združenimi državami Amerike in njenimi zahodnimi zavezniki na eni strani ter Sovjetsko zvezo in njenimi vzhodnimi zavezniki na drugi strani. Hladna vojna je bila značilna po nenehnih političnih napetostih, ideoloških sporih in oboroženih konfliktih po vsem svetu. ZDA in Sovjetska zveza sta med seboj tekmovali za prevlado v svetu -
KOREJSKA VOJNA
Vojna se je začela 25. junija 1950, ko so severnokorejske sile, podprte s strani Sovjetske zveze in Kitajske, prestopile mejo in napadle Južno Korejo. Vojna se je hitro razširila in postala mednarodni konflikt, saj so se zavezniške sile pod vodstvom ZDA vključile v boje na strani Južne Koreje. Korejska vojna se je končala z zelo majhnimi spremembami na ozemlju. Med vojno je umrlo približno tri milijone civilistov in vojakov ter več sto tisoč tujih vojakov. -
Period: to
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ustanovljena leta 1951 v Parizu. Bila je prva evropska skupnost in predhodnica Evropske unije. Skupnost je bila ustanovljena z namenom vzpostavitve skupne evropske politike za premog in jeklo, ki bi pomagala obnoviti evropsko gospodarstvo po drugi svetovni vojni in preprečiti nadaljnje konflikte med državami. ESKPJ je imela pomembno vlogo pri povečanju gospodarskega sodelovanja in integracije med evropskimi državami. -
Period: to
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil mednarodni dogovor, ki so ga podpisali predstavniki Velike Britanije, Francije in Združenih držav Amerike z namenom zagotavljanja varnosti in neodvisnosti Vietnama. V skladu z dogovorom so se Francija in Vietnam, komunistični uporniki, ki so se borili za neodvisnost Vietnama, strinjali, da bodo začasno razdelili državo na severni in južni del. Razdelitev države je povzročila tudi številne druge probleme, vključno s konflikti in vojnami, ki so trajali do leta 1975. -
Period: to
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno leta 1955 na konferenci v Bandungu, Indonezija, ki so se je udeležili predstavniki več kot 20 afriških in azijskih držav. Namen gibanja je bil združiti države, ki se niso opredelile za eno od dveh glavnih sil v hladni vojni - ZDA ali Sovjetske zveze - in so želele ohraniti svojo neodvisnost in avtonomijo. Gibanje je podpiralo načelo medsebojnega spoštovanja ter nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Članice gibanja so redno sestajale na konferencah. -
Period: to
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. Bila je ena od treh evropskih skupnosti, ki so se kasneje združile v Evropsko unijo. EGS je bila ustanovljena s ciljem vzpostavitve skupnega trga med ustanovnimi državami, kar bi povečalo gospodarsko rast in zmanjšalo konflikte med državami. Ustanovne države EGS so bile Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. EGS je bil pomemben korak v evropskem povezovanju, -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza bila politična in vojaška kriza med ZDA, Sovjetsko zvezo in Kubo ki je potekala oktobra 1962. Kriza se je začela ko so ameriške izvidniške letalske posadke odkrile sovjetske raketne baze na Kubi ki so bile sposobne doseči večino ZDA vključno z glavnimi mesti in industrijskimi središči. Situacija je postajala vse bolj napeta in obstajala je velika verjetnost vojaškega spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo. Kriza končala, ko sta se Kennedy in Hruščov dogovorila za diplomatsko rešitev. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
20 julija 1969 je bilo eno najpomembnejših dosežkov v zgodovini raziskovanja vesolja, ko sta Neil Armstrong in Edwin člana ameriške vesoljske misije Apollo 11, postala prva človeka, ki sta stopila na površje Lune. Ameriški pristanek na Luni je bil pomemben dosežek v vesoljskem raziskovanju in je pomagal Ameriki okrepiti svojo vlogo v vesoljski tekmi z Rusijo. -
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik, rojen 29. marca 1874 v Kamniku, ki je odigral pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Leta 1918 je bil imenovan za vojaškega poveljnika slovenske vojske na Koroškem in je vodil akcije za priključitev Koroške k Sloveniji. Maisterjeva vojska je leta 1919 zavzela Maribor in Prekmurje, ki sta bila do tedaj del Madžarske. S tem je Maister pomagal utrditi ozemlje današnje Slovenije in prispeval k njeni kasnejši ustanovitvi. -
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je trajala med leti 1965 in 1973, vendar so se boji nadaljevali tudi po umiku ameriških sil iz Vietnama. Vojna se je začela kot spopad med Južnim Vietnamom, podprtim s strani Združenih držav, in Severnim Vietnamom, podprtim s strani Sovjetske zveze in Kitajske. Glavni razlog za vključitev ZDA v vojno je bila njihova politika preprečevanja širjenja komunizma v Aziji. Vojna je bila zelo nasilna in brutalna ter je privedla do smrti več milijonov civilistov in vojakov. -
Period: to
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
aprila 1986 je prišlo do katastrofalne jedrske nesreče v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je takrat še bila del Sovjetske zveze. Med preizkusom reaktorja je prišlo do izpusta velike količine radioaktivnega materiala v zrak, kar je imelo katastrofalne posledice za ljudi in okolje. V naslednjih dneh in tednih so na območju elektrarne potekale reševalne operacije, ki so jih izvajali gasilci, vojaki in drugi delavci, ki so se izpostavljali smrtonosnim odmerkom sevanja. -
Period: to
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Na volitvah so se lahko volivci prvič v zgodovini samostojne Slovenije izrazili z glasovanjem za različne politične stranke in ne več samo za eno, kot je veljalo v prejšnjem sistemu ene same vladajoče partije. Na volitvah so zmagale Demosove stranke. Demos je sestavljalo pet strank. Z zmago Demosa na volitvah se je začela nova doba v zgodovini Slovenije. -
Period: to
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1990 na seji Skupščine Republike Slovenije. V njej je bilo poudarjeno, da Republika Slovenija temelji na suverenosti ljudstva, ki ima pravico do samoodločbe, ter da Republika Slovenija kot suverena država ne priznava nobenih nadrejenih institucij, ki bi omejevale njeno suverenost. Deklaracija o suverenosti je tudi dokaz, da se je Slovenija odločila za demokratično pot razvoja. -
PLEBISCIT O SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990 in je bil pomemben mejnik na poti k slovenski osamosvojitvi. Na plebiscitu so volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Na plebiscitu je glasovalo več kot 93% volilnih upravičencev, od katerih jih je več kot 95% podprlo osamosvojitev Slovenije. To je bila jasna potrditev, da si slovensko ljudstvo želi samostojnosti in neodvisnost. Neodvisnosti Slovenije je potekalo 25. junija 1991. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Po osamosvojitvi Slovenije je sledila denacionalizacija, ki je bila namenjena vračanju premoženja, ki je bilo nezakonito odvzeto med drugo svetovno vojno in po njej. Veliko ljudi je namreč med vojno izgubilo svojo lastnino, ki je bila kasneje nacionalizirana, in sicer predvsem plemstvo, tujci, izgnanci in belogardisti. S procesom denacionalizacije so se posameznikom in organizacijam vrnile nepremičnine in druge nepremičnine, kot so gozdovi, zemljišča in druge naravne vire. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 na seji Skupščine Republike Slovenije, ki je potekala v nekdanji dvorani Zveze komunistov v Ljubljani. Z njo je bila Slovenija formalno razglašena za samostojno in neodvisno državo. Po sprejetju deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije leta 1990 se je začel proces osamosvajanja Slovenije. 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti Slovenije. -
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bila oboroženi spopad med Republiko Slovenijo in vojsko Socialistične federativne republike Jugoslavije ki je potekal med 27. junijem in 7. julijem 1991. Vojna se je začela z napadom jugoslovanske armade na mejni prehod na avtocesti pri mejnem prehodu med Slovenijo in Avstrijo kar je bilo posledica nestrinjanja med tedanjo slovensko vlado in jugoslovansko federacije. Jugoslovanska armada je skušala s silo preprečiti osamosvojitev Slovenije a se je Slovenija uspešno branila. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 s strani Slovenske skupščine, kar je bil takratni parlament Slovenije. Ustava je stopila v veljavo 23. decembra istega leta, s čimer je Slovenija postala neodvisna država. Ustava je bila sprejeta po referendumu, ki je potekal 23. decembra 1990. Slovenska ustava je temeljni pravni akt, ki določa temeljne načela, vrednote in pravice v Sloveniji ter določa strukturo in delovanje državnih organov. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je bila ustanovljena leta 1992 s podpisom Maastrichtske pogodbe. Bila je naslednica treh evropskih skupnosti - Evropske gospodarske skupnosti, Evropske skupnosti za premog in jeklo ter Evropske skupnosti za atomsko energijo. EU je bila ustanovljena z namenom povezovanja evropskih držav v političnem, gospodarskem in socialnem smislu. EU ima danes 27 članic. Članstvo v EU prinaša številne ugodnosti, vključno s skupnim trgom... -
VKLJUČITEV SLOVENIJE V NATO
Vključitev Slovenije v NATO je pomenila, da se je Slovenija zavezala k zagotavljanju varnosti svojih državljanov in držav v zvezi zaveznic, ter da bo sodelovala pri obrambi evropskega in atlantskega območja. Vključitev Slovenije v NATO je bila posledica njenih prizadevanj za mednarodno integracijo ter varnost in stabilnost v regiji. Slovenija se je v NATO vključila 29. marca 2004. -
Period: to
PRIKLJUČITEV SLOVENIJE EVROPSKI UNIJI
Slovenija se je 1. maja 2004 pridružila Evropski uniji. o je bilo za Slovenijo pomembno, saj se je tako še bolj vključila v evropski prostor, skupaj z drugimi članicami pa sodelovala pri oblikovanju skupne evropske politike na področjih, kot so gospodarstvo, zunanje zadeve, migracije in varnost. Pridružitev EU je bila tudi ena od ključnih prioritet slovenske zunanje politike in je omogočila boljše pogoje za gospodarski razvoj in večjo blaginjo Slovenije ter njenih prebivalcev. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je 1. januarja 2007 postala del evroobmočja in tako uvedla evro kot uradno valuto. Uvedba evra je za Slovenijo predstavljala pomemben korak v njeni integraciji v evropski prostor ter povečala stabilnost in zaupanje v slovensko gospodarstvo. S tem se je Slovenija pridružila drugim državam evroobmočja in se zavezala upoštevanju stabilnosti cen in drugih meril za ekonomsko in monetarno unijo. Ob uvedbi evra so bili na bankovcih in kovancih poleg evropskih motivov tudi motivi za Slovenijo. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 z zlomom ameriškega trga nepremičnin, se je kmalu razširila po svetu in imela velik vpliv tudi na Slovenijo. Slovenija je bila v tem obdobju močno odvisna od izvoza in zunanje gospodarske rasti, zato je bila gospodarska kriza še posebej boleča. Bankrotiranje nekaterih velikih slovenskih podjetij in bank je sprožilo hudo recesijo, ki je prizadela delovna mesta, javne finance in življenjski standard prebivalcev. -
Period: to
EPIDEMIJA COVID 19
Pandemija COVID-19 se je začela decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem in se hitro razširila po vsem svetu zaradi česar je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 razglasila globalno pandemijo. Slovenija tako kot številne druge države izvajala stroge ukrepe za upočasnitev širjenja virusa vključno z zaprtjem šol in ne nujnih podjetij omejitvijo javnih zbiranj in uvedbo policijske ure. Od marca 2023 pandemija še traja in se poskušajo soočati z obvladovanjem virusa.