Rimska država

Ustanovitev Rima

753 BCE

1. kralj Rima je bil Romul, ki je ubil svojega brata Rema.

Konec kraljevine

509 BCE

Tarkvinij Ošabni, zadnji kralj Rima je poskušal zavladati kot tiran, a ga je ljudstvo odstavilo.

Republika

Period: 509 BCE to 27 BCE

Patricijska republika: glavno besedo so imeli Patriciji (premožnejši).

Ljudski tribun

494 BCE

Sklenili kompromis in odtlej so plebejci volili ljudska tribuna, ki sta varovala njihove interese.

Zakonik dvanajstih plošč

449 BCE

Veliki zapis prava, jamstvo plebejcem, da so pred zakonom vsi enaki+ talionsko načelo. Dosegli, da je 1 konzul vedno plebejec, dovoljene poroke s patriciji, dosegliva duhovniška služba.

Keltski napad na Rim

387 BCE

Kelti za pol leta zavzamejo Rim, onemogočali izvajanje rimske oblasti.

Samnitske vojne

Period: 343 BCE to 290 BCE

Rim pridobi oblast in vpliv v osrednjem delu Apeninskega polotoka.

Latinska vojna

Period: 340 BCE to 338 BCE

Latinska mesta v osrednjem delu Apeninskega polotoka postanejo del Rima ali pa so mu podložena.

Bitka pri Auskulu

279 BCE

Zmaga Pir, a je njegova vojska uničena- od tu frazem "Pirova zmaga".

1. punska vojna

264 BCE

Zaradi interesov pri širjenju trgovine na Z sredozemlju. 243.pr.Kr. zmaga Rim (uporaba vrana).

2. punska vojna

218 BCE

Kartagina osvaja ozemlje Iberskega polotoka, poraz Rimljanov, sledi preobrat (Scipion Afričan)

Bitka pri Kanah

216 BCE

Kartažanski vojskovodja Hanibal premaga Rimljane, te preidejo iz ofenzive v defenzivo.

Napad na Kartagino

206 BCE

Rimski poveljnik Scipion Afričan izvede napade na Iberskem polotoku in premaga Hanibala.

Propad Selevkidske države

188 BCE

Ozemlje dobi pergamonski kraljl, ta umre in prepusti ozemlje Rimljanom.

Rim premaga Makedonijo

169 BCE

Provinca Makedonija- del rimskega imperija.

3. punske vojne

149 BCE

Rimljani se izkrcajo v Afriki (Numidija) in dokončno porazijo Kartagino (jo požgejo in posujejo s soljo).

Poraz Ahajske zveze

146 BCE

Ostanki polisov v matični Grčiji.

Tiberij Grakh postane ljudski tribun

133 BCE

Poskušal zaustaviti propad kmetov, predlagal zemljiški zakon, v uporu ubit.

Gaj Grakh nastopi kot ljudski tribun

123 BCE

Reforme: omejil senat, zemljiški, vojaški in žitni zakon. V uporu ubit.

Gaj Marij postane konzul

107 BCE

Reograniziral vojsko, državi priskrbel orožje, Marijeve mule, bojevanje v kohortah, stalna vojska.

Vodilni sloj družbe se razdeli

Period: 101 BCE to 200 BCE

Senatorji (višje magistrature, veleposestniki) in vitezi (nižje magistrature, podjetniški posli).

Zavezniška vojna

Period: 91 BCE to 89 BCE

Vsi zavezniki na Apeninskem polotoku južno od reke Pad dobijo državljanstvo.

Lucij Kornelij Sula postane konzul

88 BCE

Prvi v zgodovini Rima, ki je uporabil vojsko, da je prišel v Rim (pobil popularje),

Konec državljanske vojne

82 BCE

Sula konča državljansko vojno, porazi popularje in postane diktator.

Umik Sule

79 BCE

Sula se prostovoljno umakne iz Rima, njegov dedič je Gnej Pompej.

Upor sužnjev- Spartakov upor

74 BCE

Sužnji hoteli izboljšati svoj položaj, upor je vodil suženj Spartak.

Kras in Pompej skupaj prevzameta konzulat

70 BCE

Pompej kot konzul odpravi Sulovo ureditev, Kras- eden najbogatejših rimskih državljanov.

1. triumvirat

60 BCE

Pompej, Kras, Cezar; en drugemu pomagali za dosego političnih ciljev.

Julij Cezar postane konzul

59 BCE

Deloval na robu legitimnosti, ni se oziral na mnenje drugih, delal mimo navad od prej.

Bitka pri Aleziji

52 BCE

Cezar osvojil celotno Galijo, razširil mejo rimskega imperija, postal najmočnejši človek v državi.

Cezar vkoraka v Rim

49 BCE

Cezar hoče postati diktator, Pompej med tem v Grčiji zbira vojsko.

Bitka pri Farzalu

48 BCE

Cezar premaga Pompejevo vojsko, Pompej zbeži v Egipt, tam je ubit.

Konec državljanske vojne

45 BCE

Cezar zmaga državljansko vojno in se razglasi za dosmrtnega diktatorja.

Cezarjev umor

44 BCE

Zarota v senatu- vodila Kasij in Brut (Et tu, Brute), Cezarjev dedič je Gaj Oktavijan.

2. triumvirat

43 BCE

Mark Antonij, Gaj Oktavijan, Lepid. Ozemlje si razdelijo na 3 dele.

Bitka pri Filipih

42 BCE

Državna vojska in republikanci porazijo vojsko Bruta in Kasija (kasneje storita samomor).

Bitka pri Akciju

31 BCE

Vojna med Oktavijanom in Antonijem, Oktavijan zmaga in postane edini vladar celotnega rimskega imperija.

Egipt postane rimska provinca

30 BCE

Gaj Oktavijan zmaga proti Marku Antoniju in Kleopatri, Egipt postane rimska provinca.

Principat

Period: 27 BCE to 284

1. obdobje cesarstva, začne se, ko Gaj Oktavijan zavlada kot cesar in prevzame naziv Avgusta (s tem se dvigne nad magistrate).

Pax Romana

Period: 27 BCE to 180

Rimski mir, ni bilo vojn znotraj imperija, romanizacija, razvoj trgovine, umetnosti, izobrazbe, gradnja cest...

Julijsko-klavdijska dinastija

Period: 27 BCE to 68

Začetnik je bil Avgust, nasledil ga je Tiberij- strog, Kaligula- nasledil Tiberija, diktator, zelo strog, maščevalen, Neron- okruten, neuravnovešen

1. veliko preganjanje kristjanov

64

Del Rima uniči požar, zanj so okrivili kristjane.

Leto štirih cesarjev

69

4 kandidati v boju za prestol. Legije za cesarja razglasijo Vespazijana.

Flavijska dinastija

Period: 69 to 96

Začetnik je bil Vespazijan, bil je razumen, prinesel je vzpon in stabilnost.

Nervansko-antoninska dinastija

Period: 96 to 193

Posinovljeni cesarji. Trajan (največji obseg države, sposoben), Hadrijan (Hadrijanov zid), Antonin Pij (Antoninov zid), Mark Avrelij.

Vojna proti Partom

Period: 161 to 166

Mark Avrelij zmagal in zavaroval vzhodno mejo. Vojaki Marka se okužijo s kugo, ta v 20 letih pomori 5 milijonov ljudi.

Markomanske vojne

Period: 166 to 180

Spopadi z germanskimi ljudstvi (Markomani, Kvadi, Sarmati). Vojna razkrije šibkost rimske severne meje, začetek germanskih vdorov.

Leto petih cesarjev

193

Na rimskem prestolu se je zvrstilo pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.

Severska dinastija

Period: 193 to 235

Cesarji afriškega porekla, Karakala, odlok Constitutio Antoniniana, od 3. stol. naprej nenehno vojno stanje.

Nemirno obdobje vojaških cesarjev

Period: 235 to 284

Imenovale so jih legije v provincah, Avrelijan uspešno končak krizo 3. stol.- Restitutor Orbis

Dominat

Period: 284 to 641

1. obdobje cesarsva, začne se, ko Dioklecijan postane cesar. Za 170 let zaustavi poropad rimskega cesarstva, odpravi obdobje brezvladanja in uvede trdno oblast.

Tetrarhija

293

Dioklecijan spozna, da ne more sam vladati celemu rimskemu cesarstvu, zato ga razdeli na 4 dele in vsakemu nastavi vladarja: Dioklecijan, Maksimiljan, Galerij in Konstacij (2 avgusta, 2 cezarja).

Edikt o preganjanju kristjanov

305

Uvedel Dioklecijan (začel Neron). Vzel državljanstvo, rušil cerkve, zažigal verska besedila, mučil duhovnike... Umrlo 3-3.5 kristjanov.

Bitka pri Milvijskem mostu

312

Konstantin Veliki premaga uzupatorja Makscensija.

Milanski edikt

313

Pred bitko pri Milvijskem mostu naj bi videl križ, trdil je da mu je pomagal zmagati, zato je nehal preganjati kristjane.

Konstantin Veliki

324

Leta 305 sta Dioklecijan in Maksimiljan prepustila oblast cezarjema, leta 324 je Konstantin Veliki postal edini vladar (odpravil tetrarhijo).

Prestolnica v Konstantinopel

330

Ker se je zavedal, da je Rim preveč oddaljen od ogroženih meja, jo je prestavil v Konstantinopel (Bizanc), da se lažje brani pred barbarskimi ljudstvmi.

Krščanstvo za religijo

380

Teodozij Veliki (zadnjji vladar enotnega rimskega cesarstva)- edikt, po katerem so morali vsi sprejeti krščanstvo za religijo, prepovedal poganstvo.

Razdelitev rimskega cesarstva

395

Teodozij Veliki je razdelil rimsko cesarstvo na vzhodni (kulturno, gospodarsko in politično zelo močno) in zahodni del (slabel, vedno več germanskih ljudstev).

Propad zahodnega dela cesarstva

476

Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula Avgusta, germani zavladajo.

Propad rimskega cesarstva

1453

Vpadi tujih ljudstev, demografski in ekonomski razlogi, šibkost centralne oblasti, tuji najemniki v rismki vojski, duhovna kriza...