-
Začetek 1. sv. vojne
Slovenci v prvi vojni na strani centralnih sil smo se kot del Avstro-Ogrske borili na strani poraženih centralnih sil. Naše zaveznice so bile Nemčija, Bolgarija in Turčija. Njim nasproti so stale države antante (Francija, Velika Britanija, Italija, Rusija, ZDA, Srbija, Romunija …).
Če je velika večina Slovencev pred prvo svetovno vojno živela v okviru ene države oziroma državne zveze, tj. Avstro-Ogrske, je povojna, versajska Evropa razkosala slovence. -
Londonski sporazum
Zahodno Slovenijo oziroma Primorsko se je prisvojila Italija, ki se je sklicevala na tajni Londonski sporazum iz leta 1915. S tem sporazumom so antantne sile Italijanom obljubile velike ozemeljske pridobitve, če bodo vstopili v vojno proti Avstro-Ogrski. -
Februarska in Oktobrska revolucija (Rusija)
Februarja 1917 so zagovorniki republike strmoglavili carja Nikolaja II..
Februarski revoluciji je istega leta sledila oktobrska revolucija ki so jo vodili boljševiki (komunisti) pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina. Boljševiki so umorili carja in njegovo družino, v krvavi državljanski vojni premagali svoje nasprotnike, vzpostavili diktaturo komunistične partije in ustanovili Sovjetsko zvezo, prvo socialistično državo na svetu. -
Slovensko ozemlje po vojni
Slovenci smo od konca prve svetovne vojne živeli v okviru štirih držav (Kraljevina SHS, Avstrija, Italija in Madžarska). Zunaj matičnega ozemlja, torej dela, ki je bil v okviru Kraljevine SHS, je ostala tretjina Slovencev in tretjina slovenskega narodnega ozemlja. Med drugim tudi Trst, v katerem je takrat živelo okoli 57 tisoč Slovencev.
Glede na odstotek ozemlja zunaj meja smo Slovenci poleg Madžarov največji poraženci prve svetovne vojne. Nemške izgube v primerjavi niso bile tako velike. -
Poraz habsburške monarhije
Poraz Habsburške monarhije v prvi svetovni vojni je pomenil tudi njen konec. Na njenem ozemlju so nastale številne nove države: nemška Avstrija, trianonska Madžarska, Češkoslovaška in kratkotrajna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je pozneje združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Toda velik del Slovencev je ostal zunaj meja Kraljevine SHS. -
Vpliv 1. svetovne vojne na cesarstva
Prva svetovna vojna je pokopala štiri cesarstva: nemško, avstrijsko, rusko in otomansko oziroma turško. Nemčija in Avstrija sta postali republiki, Madžarska je uradno ostala monarhija, a brez kralja, saj je bil regent admiral Miklos Horthy. ). Kraljevina SHS je bila edina novoustanovljena država, ki je bila monarhija. Vladala je srbska kraljeva dinastija Karađorđevićev. Število monarhij na stari celini se je torej zmanjšalo, povečalo se je število republik. Konec je bilo tudi carske Rusije. -
Konec 1. sv. vojne
Vojna je odnesla več kot 16 milijonov življenj (med njimi 35 tisoč življenj slovenskih vojakov). 11. novembra 1918 so namreč sovražne strani sklenile premirje in končale vojskovanje. -
Versajska mirovna pogodba
Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna. 28. junija 1919, točno pet let po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sta jo podpisala nemški zunanji minister Hermann Müller in kolonialni minister Johannes Bell. -
Plebiscit
Večino slovenskega ozemlja na Koroškem smo izgubili zaradi plebiscita oktobra 1920. Na njem se je večina Koroščev, ki so živeli na plebiscitnem ozemlju, med njimi tudi veliko slovensko govorečih, odločila proti priključitvi novi južnoslovanski državi. Zunaj Kraljevine SHS je ostalo tudi Porabje. -
Državni udar (Italija)
Benito Mussolini je s svojimi črnosrajčniki, ki so zatirali poskuse socialističnih vstaj, leta 1922 s t. i. pohodom na Rim izvedel državni udar in si prigrabil oblast. Italija je tako postala prva fašistična država (ki je še bolj zatirala primorske Slovence), italijanski fašizem pa je bil zgled tudi za druge skrajne desničarje po Evropi, med drugim tudi za nemške naciste Adolfa Hitlerja. -
Nova svetovna vojna
Evropa in z njo svet pa sta leta 1939 zdrsnila v novo svetovno vojno, nekakšno nadaljevanje prve iz let 1914–1918.