Image francoska revolucija 1789 19042148034

Francoska revolucija

  • Period: to

    Začetek Francoske revolucije

  • Ludvik XVI

    Ludvik XVI
    V začetku 1789 je Ludvik XVI. sklical štiri finančne ministre in z njihovo pomočjo poskušal rešiti bankrotirano državo. Vsi štirje so mu svetovali, naj obdavči plemstvo, kralj pa tega ni hotel, ker se je bal, da se bo obrnilo proti njemu.
  • Skliče generalne stanove

    Skliče generalne stanove
    Maja 1789 mu ni preostalo drugega, kot da skliče generalne stanove, ki niso zasedali že od leta 1614.
    Zahteva tretjega stanu je bila, da morajo biti glasovi poslancev enakovredni; priviligirana stanova se s tem nista strinjala
  • Tretji stan

    Tako so se poslanci tretjega stanu razglasili za edino zastopstvo francoskega ljudstva.(Razglasijo narodno skupščino)
  • Začetek revolucije

    Začetek revolucije
    Napad na Bastiljo
  • Odpravljeni preostanki fevdalnega sistema

    Odpravljeni preostanki fevdalnega sistema ter privilegiji plemstva in duhovščine (odpravljeni stanovi in obveznosti podložnikov brez plačila odškodnine); razglasili enakost pred zakonom in enakost v obdavčenju.
  • Sprejeta Deklaracija o pravicah človeka

    Sprejeta Deklaracija o pravicah človeka
    26.avgusta je bila sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljana; geslo revolucije: svoboda (liberté), enakost (égalité), bratstvo (fraternité)
  • -1790. leto

    -francoske revolucionarje je zajel strah pred zaroto plemstva, krepilo se je nezaupanje, nadzori ljudi, aretacije.
    -plemiči so pobegnili v tujino, s seboj odpeljali premoženje in začeli delovati proti revoluciji -gospodarska kriza prizadane najrevnejše, povečalo se je število revežev, beračev, razbojniških skupin - za zaščito ustanovijo narodno gardo, ki je postala pomemben del revolucionarne vojske
  • Spremembe

    1. septembra 1791 je bila sprejeta ustava; ustavna monarhija (šibko oblast ima še vedno kralj, zakonodajno oblast ima skupščina narodnih predstavnikov, volilna pravica omejena na premoženje - volilni cenzus)
  • Drugi del revolucije (1791 - 1793)

    Meščanstvo postaja vse bolj razdvojeno
    izoblikovali sta se dve struji revolucionarjev: žirondisti, ki so jih podpirali bogati meščani jakobinci, ki so jih podpirale nižje in revnejše ljudske množice -Francija dobiva vse več sovražnikov: Francija v vojni z Avstrijo in Prusijo
    -kralja z družino na begu ujamejo, očitajo mu veleizdajo, ga odstranijo in obglavijo
    -razpisane nove volitve, na podlagi splošne volilne pravice
  • Francija-republika

    Francija-republika
    1. septembra 1792 se je sestal novo izvoljeni Konvent in razglasil Francijo za republiko zaradi kraljeve usmrtitve sovražniki Francije postanejo še Nizozemska, Združeno kraljestvo, Švedska, Sardinija, Portugalska, in Papeška država.
  • Maximilien Robespierre

    Maximilien Robespierre
    voditelj Maximilien Robespierre se odloči, da bodo načelo revolucije iz leta 1789 uveljavili s silo - jakobinska diktatura
    uvedli splošno oborožitev (ljudska vojska), odprava fevdalizma, zakon o najvišjih dopustnih cenah, nova ustava; nasilje, obsojanja na smrt, zapiranje cerkva
    uvedli so nov koledar, ki se je začel z 22. septembrom 1792, ko je bila razglašena republika, sedemdnevni teden so zamenjali z desetdnevnim, pri čemer je bil deseti dan praznik. Dvanajst mesecev je ostalo, toda spremenil
  • Konec revolucije

    Razcep med jakobinci: leva struja (Robespierre) - za razglasitev desna struja (Danton) - za zbližanje z buržoazijo Robespierra usmrtijo (27. julij 1794)
    na oblast pride buržoazija in si prilasti rezultate revolucije
    nastopi obdobje kapitalizma