Evropska Unija

By žigaL

  • Haaški kongres(ustanovitev Sveta Evropa)

    več kot tisoč odposlancev iz okoli 20 Evropskih držav razpravlja o novih oblikah sodelovanja v Evropi. Odposlanci izrazijo svojo podporo ustanovitvi Evropske skupščine.

  • Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic

  • Robert Schuman predlaga vstanoviter ESPJ

    Robert Schuman, francoski zunanji minister, ima pomemben govor, v katerem predstavi predloge, ki temeljijo na idejah Jeana Monneta. Predlaga, naj Francija in Zvezna republika Nemčija združita proizvodnjo premoga in jekla v organizaciji, ki se ji lahko pridružijo tudi druge evropske države.
    Ker naj bi se na ta dan rodila Evropska unija, se vsako leto 9. maja praznuje Dan Evrope.

  • ustanovitev ESPJ

    Šest držav – Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska – v Parizu podpiše Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Veljati začne 23. julija 1952(50 let).

  • širitev evropskega združenja na celotno gospodarstvo

    Na srečanju v Messini se zunanji ministri šestih držav dogovorijo za razširitev evropskega združevanja na celotno gospodarstvo.

  • vstanovitev EGS in Euratoma

    Šest držav v Rimu podpiše pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo(Euratom). Veljati začneta 1. januarja 1958.

  • ustanovitev EFTA

    Stockholmska konvencija na pobudo Združenega kraljestva ustanovi Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA), ki jo sestavljajo tudi številne evropske države, ki niso del EGS.

  • vzpostavitev SKP

    Vzpostavitev skupne kmetijske politike (SKP).

  • Luksemburški kompromis

    po politični krizi je Francija znova pristala na sodelovanje pri zasedanjih Sveta, v zameno pa je zahtevala soglasno odločanje pri vprašanjih, ki zadevajo ključne nacionalne interese.

  • odpravljena carina

    18 mesecev pred načrtovanim rokom so popolnoma odpravljene carine na industrijsko blago in uvedena je skupna zunanja tarifa.

  • pristop 4 držav

    V Bruslju podpis pogodbe o pristopu Danske, Irske, Norveške in Združenega kraljestva k Evropskim Skupnostim.

  • 3 spremembe

    Politični voditelji devetih držav članic na vrhunskem srečanju v Parizu sklenejo, da se bo Evropski svet sestajal trikrat letno. Prižgejo zeleno luč za neposredne volitve v Evropski parlament, in se dogovorijo za ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • lome I

    V mestu Lomé je podpisana konvencija (Lomé I) med državami EGS in 46 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami.

  • Evropski Parlament dobi večja pooblastila

    Evropski parlament dobi s podpisom pogodbe večja pooblastila nad proračunom. Poleg tega je ustanovljeno Evropsko računsko sodišče. Pogodba začne veljati 1. junija 1977.

  • vstanovitev EDS

    Na vrhovnem srečanju v Bremnu Francija in (Zvezna republika) Nemčija predlagata ponoven začetek denarnega sodelovanja z ustanovitvijo Evropskega denarnega sistema (EDS), ki nadomesti mehanizem kače. EDS začne delovati 13. marca 1979.

  • grčija pristopi

    Grčija podpiše pristopno pogodbo k Evropskim skupnostim.

  • program Espirit

    Sprejetje programa Espirit, ki spodbuja raziskave in razvoj na področju informacijske tehnologij

  • Jacques Delors

    Jacques Delors postane predsednik Komisije (1985–1995).

  • pristop 2 držav

    Španija in Portugalska podpišeta pristopno pogodbo k Evropskim skupnostim.

  • Erasmus

    Začetek programa Erasmus, katerega namen je mladim Evropejcem omogočati študij v tujini, v drugih evropskih državah.

  • Tretje neposredne volitve v Evropski parlament.

  • Padec Berlinskega zidu.

  • napredovanje GDU

    Evropski svet se v Strasbourgu odloči za sklic medvladne konference o napredovanju Gospodarske in denarne unije ter politične unije.

  • Schengenski sporazum

    Podpis Schengenskega sporazuma, ki odpravi kontrole na mejah med državami članicami Evropskih skupnosti.

  • združitev Nemčije

    Ponovna združitev Nemčije.

  • medvladne konference v Rimu

    Začetek medvladnih konferenc v Rimu o GDU in politični uniji.

  • preoblikovanje v EU in ES

    Evropski svet v Maastrichtu sprejme Pogodbo o Evropski uniji. Postavljeni so temelji za skupno zunanjo in varnostno politiko, tesnejše sodelovanje v pravosodju in notranjih zadevah in oblikovanje gospodarske in denarne unije, skupaj z enotno valuto. Z medvladnim sodelovanjem na teh področjih se obstoječi sistem Skupnosti preoblikuje v Evropsko unijo (EU). EGS se preimenuje v Evropsko skupnost (ES).

  • Pogodba o Evropski uniji

    Podpis Pogodbe o Evropski uniji v Maastrichtu. Veljati začne 1. novembra 1993.

  • enotni trg

    Vzpostavljen je enotni trg.

  • volitve

    Četrte neposredne volitve v Evropski parlament.

  • pogodba o pristopu k EU

    Avstrija, Finska, Norveška in Švedska na zasedanju Evropskega sveta na Krfu podpišejo pogodbo o pristopu k EU.

  • nova evropska komisija

    Delovati začne nova Evropska komisija (1995–1999) z Jacquesom Santerjem na čelu.

  • sodelovanje med EU in državami južne sredozemske obale

    Evro-sredozemska konferenca v Barceloni začne partnerske odnose med EU in državami južne sredozemske obale.

  • podpis amsterdamske pogodbe

    Evropski svet na srečanju v Amsterdamu sprejme pogodbo, ki daje Evropski uniji nova pooblastila in odgovornosti. Veljati začne 1. julija 1987

  • pridružitev članic

    Evropski svet v Bruslju ugotovi, da 11 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija) izpolnjuje zahteve za sprejem enotne valute 1. januarja 1999. Grčija se pridruži kasneje.

  • devizni tečaji

    Določitev fiksnih in nespremenljivih deviznih tečajev za valute, ki jih bo nadomestil evro.

  • evro nadomesti valute

    Začetek tretje stopnje EDU: evro nadomesti valute 11 držav EU. Na denarne trge stopi enotna valuta.ECB odslej nosi odgovornost za denarno politiko EU, ki je definirana z evrom.

  • konvencija o človekovih pravicah

    Evropski svet v Kölnu pozove Konvencijo k oblikovanju Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Člani Konvencije so predstavniki predsednikov držav ali vlad držav EU ter predsednik Evropske komisije. Javier Solana je imenovan za visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP).

  • nova EK

    Delovati začne nova Evropska komisija z Romanom Prodijem na čelu

  • nove kandidatke

    Evropski svet v Helsinkih, ki je v glavnem posvečen širitvi EU, javno izjavi, da je Turčija kandidatka za članstvo v Uniji, in se odloči za nadaljevanje pogajanj z ostalimi 12 državami kandidatkami.

  • krepitev gospodarstva

    Lizbonski Evropski svet oblikuje strategijo za pospeševanje zaposlovanja v EU, posodobitev gospodarstva in okrepitev socialne kohezije v na znanju temelječi Evropi.

  • listina o človekovih pravicah

    Evropski svet v Nici sprejme dogovor o besedilu nove pogodbe, ki spremeni sistem odločanja v EU tako, da bo ta pripravljena za širitev. Predsedniki Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Evropske komisije svečano razglasijo Listino Evropske unije o temeljnih človeških pravicah.

  • konvencija za pripravo evropske ustave

    Evropski svet v Laeknu sprejme deklaracijo o prihodnosti Unije. Ta pripravi teren za prihodnjo veliko reformo EU in ustanovitev Konvencije za pripravo Evropske ustave. Valéry Giscard d'Estaing je imenovan za predsednika Konvencije.

  • uporaba bankovcev in kovancev evra

    Na območju evra se začnejo uporabljati bankovci in kovanci evra.

  • pogodba o pristopu novih članic

    Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija v Atenah podpišejo pogodbo o pristopu k EU.

  • kjotski protokol

    Vseh 15 držav članic istočasno ratificira Kjotski protokol – mednarodni sporazum za zmanjšanje onesnaževanja zraka.

  • pridružitev članic

    Državam članicam Evropske unije se pridružijo Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.

  • pogodba o pristopu

    EU v Luxembourgu podpiše pristopni pogodbi z Bolgarijo in Romunijo