-
Period: to
Haaški kongres
Haaški kongres: več kot tisoč odposlancev iz okoli 20 Evropskih držav razpravlja o novih oblikah sodelovanja v Evropi. Odposlanci izrazijo svojo podporo ustanovitvi „Evropske skupščine“. -
Rezultat kongresa v Haagu
27.-28. januar
Rezultat Haaškega kongresa je ustanovitev Sveta Evrope s sedežem v Strasbourgu.
V istem letu Svet začne oblikovati Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, ki je podpisana v Rimu leta 1950 in začne veljati septembra leta 1953.
Sčasoma skoraj vse evropske države postanejo članice Sveta Evrope. -
"Rojstvo EU"
Robert Schuman, francoski zunanji minister, ima pomemben govor, v katerem predstavi predloge, ki temeljijo na idejah Jeana Monneta. Predlaga, naj Francija in Zvezna republika Nemčija združita proizvodnjo premoga in jekla v organizaciji, ki se ji lahko pridružijo tudi druge evropske države.
Ker naj bi se na ta dan „rodila“ Evropska unija, se vsako leto 9. maja praznuje „dan Evrope“.+ -
ESPJ
Šest držav – Belgija, Francija, (Zvezna republika) Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska – v Parizu podpiše Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Veljati začne 23. julija 1952, in sicer za obdobje 50 let. -
Srečanje v Messini
Na srečanju v Messini se zunanji ministri šestih držav dogovorijo za razširitev evropskega združevanja na celotno gospodarstvo. -
Evropska gospodarska skupnost
Šest držav v Rimu podpiše pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Veljati začneta 1. januarja 1958. -
Evropsko združenje za prosto trgovino
Stockholmska konvencija na pobudo Združenega kraljestva ustanovi Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA), ki jo sestavljajo tudi številne evropske države, ki niso del EGS. -
SKP
Vzpostavitev skupne kmetijske politike (SKP). -
Sodelovanje z Afriko
General de Gaulle na tiskovni konferenci oznani, da bo Francija dala veto na pristop Združenega kraljestva k Evropski uniji.
20. julij
V mestu Yaoundé je podpisana pogodba o sodelovanju med EGS in 18 afriškimi državami. -
Združitev izvršnih organov
Podpis pogodbe o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti in ustanovitvi enotnega Sveta ter Komisije. Veljati začne 1. julija 1967. -
Luksemburški kompromis
„Luksemburški kompromis“. Po politični krizi je Francija znova pristala na sodelovanje pri zasedanjih Sveta, v zameno pa je zahtevala soglasno odločanje pri vprašanjih, ki zadevajo „ključne nacionalne interese“. -
Odpravljene carine
18 mesecev pred načrtovanim rokom so popolnoma odpravljene carine na industrijsko blago in uvedena je skupna zunanja tarifa. -
Nadaljevanje Evropskega združevanja
Politični voditelji EGS se na vrhovnem srečanju v Haagu odločijo za nadaljevanje evropskega združevanja. -
Večja pristojnost Evropskega parlamenta
Voditelji v Luxembourgu podpišejo pogodbo, ki Evropskim skupnostim omogoča, da se vedno bolj financirajo iz „lastnih sredstev“, Evropski parlament pa dobi večje pristojnosti. -
Pristop novih držav
V Bruslju podpis pogodbe o pristopu Danske, Irske, Norveške in Združenega kraljestva k Evropskim Skupnostim. -
Denarna kača
Šest držav članic sklene, da menjalni tečaji med njihovimi valutami ne smejo več nihati za več kot 2,25 %. Ta mehanizem je znan pod imenom „denarna kača“. -
Norveška se ne priključi
S pristopom Irske in Združenega kraljestva k Evropskim skupnostim se članstvo poveča na devet držav. Norveška po referendumu, v katerem je večina glasovala proti članstvu, ostane zunaj. -
Evropski svet 3x letno
Politični voditelji devetih držav članic na vrhunskem srečanju v Parizu sklenejo, da se bo Evropski svet sestajal trikrat letno. Prižgejo zeleno luč za neposredne volitve v Evropski parlament, in se dogovorijo za ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvoj. -
Lomé convencion
V mestu Lomé je podpisana konvencija (Lomé I) med državami EGS in 46 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami. -
ERS
Evropski parlament dobi s podpisom pogodbe večja pooblastila nad proračunom. Poleg tega je ustanovljeno Evropsko računsko sodišče. Pogodba začne veljati 1. junija 1977. -
EDS
Na vrhovnem srečanju v Bremnu Francija in (Zvezna republika) Nemčija predlagata ponoven začetek denarnega sodelovanja z ustanovitvijo Evropskega denarnega sistema (EDS), ki nadomesti mehanizem kače. EDS začne delovati 13. marca 1979. -
pristop Grčije
Grčija podpiše pristopno pogodbo k Evropskim skupnostim. -
prve volitve v Evropskem parlamentu
Prve neposredne volitve v 410-članski Evropski parlament. 1. januar. -
Espirit
Sprejetje programa Espirit, ki spodbuja raziskave in razvoj na področju informacijske tehnologije. -
2. volitve
Druge neposredne volitve v Evropski parlament. -
Pridružitev Španije in Portugalske
Španija in Portugalska podpišeta pristopno pogodbo k Evropskim skupnostim. -
Sprememba Rimske pogodbe
Na srečanju Evropskega sveta v Luxembourgu se voditelji 10 držav članic dogovorijo, da bodo spremenili Rimsko pogodbo in z Enotnim evropskim aktom ponovno začeli s procesom evropskega združevanja. To odpre pot oblikovanju enotnega trga do leta 1993. -
Enotni Evropski akt
Podpis Enotnega evropskega akta v Luxembourgu in Haagu. Veljati začne 1. julija 1987. -
Erasmus
Začetek programa Erasmus, katerega namen je mladim Evropejcem omogočati študij v tujini, v drugih evropskih državah. -
Padec berlinskega zidu
Padec berlinskega zidu -
GDU
Evropski svet se v Strasbourgu odloči za sklic medvladne konference o napredovanju Gospodarske in denarne unije (GDU) ter politične unije. -
Schengen
Podpis Schengenskega sporazuma, ki odpravi kontrole na mejah med državami članicami Evropskih skupnosti. -
Ponovna združitev Nemčije.
Ponovna združitev Nemčije. -
Medvladne konference v rimu
Začetek medvladnih konferenc v Rimu o GDU in politični uniji. -
Pogodba o evropski uniji
Evropski svet v Maastrichtu sprejme Pogodbo o Evropski uniji. Postavljeni so temelji za skupno zunanjo in varnostno politiko, tesnejše sodelovanje v pravosodju in notranjih zadevah in oblikovanje gospodarske in denarne unije, skupaj z enotno valuto. Z medvladnim sodelovanjem na teh področjih se obstoječi sistem Skupnosti preoblikuje v Evropsko unijo (EU). EGS se preimenuje v Evropsko skupnost (ES). -
Poenotenje trga
Vzpostavljen je enotni trg. -
Maastrichska pogodba
Podpis Pogodbe o Evropski uniji v Maastrichtu. Veljati začne 1. novembra 1993. -
Pridružitev novih članic
Avstrija, Finska, Norveška in Švedska na zasedanju Evropskega sveta na Krfu podpišejo pogodbo o pristopu k EU. -
15 članic
Norveška po referendumu ostane zunaj EU -
Period: to
Nova Evropska komisija
Delovati začne nova Evropska komisija (1995–1999) z Jacquesom Santerjem na čelu. -
Partnerski odnosi z sredozemljem
27.-28. november
Evro-sredozemska konferenca v Barceloni začne partnerske odnose med EU in državami južne sredozemske obale. -
Nova pooblastila Eu
Evropski svet na srečanju v Amsterdamu sprejme pogodbo, ki daje Evropski uniji nova pooblastila in odgovornosti.
Podpis Amsterdamske pogodbe 2. oktobra. Veljati začne 1. julija 1987. -
Priprave za uvod evra
- maj Evropski svet v Bruslju ugotovi, da 11 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija) izpolnjuje zahteve za sprejem enotne valute 1. januarja 1999. Grčija se pridruži kasneje.
- december Določitev fiksnih in nespremenljivih deviznih tečajev za valute, ki jih bo nadomestil evro.
-
Nove kandidatke
Začne se pristopni proces za nove države kandidatke, med katere spadajo Ciper, Malta in 10 držav srednje in vzhodne Evrope. -
3. stopnja EDU
Začetek tretje stopnje EDU: evro nadomesti valute 11 držav EU. Na denarne trge stopi enotna valuta. Evropska centralna banka (ECB) odslej nosi odgovornost za denarno politiko EU, ki je definirana z evrom. -
Listina EU o temeljnih človekovih pravicah
Evropski svet v Kölnu pozove Konvencijo k oblikovanju Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Člani Konvencije so predstavniki predsednikov držav ali vlad držav EU ter predsednik Evropske komisije. Javier Solana je imenovan za visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP). -
Agenda 2000
Berlinski vrh sprejme finančno perspektivo 2000-2006 v okviru Agende 2000. -
Nova evropska komisija
Delovati začne nova Evropska komisija (1999–2004) z Romanom Prodijem na čelu. -
Območje varnosti svobode in pravice
Evropski Svet v Tamperah sklene, da bo EU postalo območje svobode, varnosti in pravice. -
zavrnitev Turčije
Evropski svet v Helsinkih, ki je v glavnem posvečen širitvi EU, javno izjavi, da je Turčijo kandidatko za članstvo v Uniji, in se odloči za nadaljevanje pogajanj z ostalimi 12 državami kandidatkami. -
Strategija za pospeševanja zaposlovanja
Lizbonski Evropski svet oblikuje strategijo za pospeševanje zaposlovanja v EU, posodobitev gospodarstva in okrepitev socialne kohezije v na znanju temelječi Evropi. -
Razglasitev listine o temeljnih človekovih pravicah eu
Evropski svet v Nici sprejme dogovor o besedilu nove pogodbe, ki spremeni sistem odločanja v EU tako, da bo ta pripravljena za širitev. Predsedniki Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Evropske komisije svečano razglasijo Listino Evropske unije o temeljnih človeških pravicah. -
Deklaracija o prihodnosti unije
14.-15. december
Evropski svet v Laeknu sprejme deklaracijo o prihodnosti Unije. Ta pripravi teren za prihodnjo veliko reformo EU in ustanovitev Konvencije za pripravo Evropske ustave. Valéry Giscard d'Estaing je imenovan za predsednika Konvencije. -
Uporaba everskih kovancev in bankovcev
Na območju evra se začnejo uporabljati bankovci in kovanci evra. -
Kjotski protokol
Vseh 15 držav članic istočasno ratificira Kjotski protokol – mednarodni sporazum za zmanjšanje onesnaževanja zraka. -
Sporazum o azilni politiki
Na zasedanju Evropskega sveta v Sevilli je sprejet sporazum o azilni politiki in politiki priseljevanja EU. -
Sprejem 10 movih kandidatk + pogajanja s Turčijo
Odločitev na zasedanju Evropskega sveta v Kopenhagnu, da se lahko 10 držav kandidatk (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) 1. maja 2004 pridruži Evropski uniji. Pristop Bolgarije in Romunije je predviden za leto 2007.
Če bo Evropski svet decembra 2004 na podlagi poročila in priporočila Komisije ugotovil, da Turčija ustreza kopenhagenskim merilom, se bodo lahko začela pogajanja s to državo. -
Pogodba o pristopu k EU
Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija v Atenah podpišejo pogodbo o pristopu k EU. -
Osnutek evropske ustave
Konvencija o prihodnosti Evrope izdela osnutek evropske ustave. -
PRIDRUŽITEV SLOVENIJE
Poleg slovenije se državam članicam Evropske unije pridružijo še Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Slovaška -
Debate s hrvaško in turčijo
Odločitev za začetek pristopnih pogovorov s Hrvaško in Turčijo v letu 2005, v kolikor bosta državi izpolnjevali določene pogoje. -
Bolgarija in Romunija
Kopenhagenski Evropski svetse odloči za pristop Bolgarije in Romunije. -
Lizbonska pogodba
Vsebina in pomen Lizbonske pogodbe
1. Demokratičnejša in preglednejša Evropa
2. Učinkovitejša Evropa
3. Evropa pravic in vrednot, svobode, solidarnosti in varnosti
4. Vloga Evrope na svetovnem prizorišču -
Brexit
Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z referendumom se začne proces izstopanja Združenega kraljestva. Temu rečemo brexit. -
Izstop EU
Združeno kraljestvo končno izstopi iz EU