-
SHUMANOVA DEKLERACIJA
Francoski zunanji minister Robert Schuman je napovedal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo pod nadzorom skupne Visoke oblasti. Temelji Evropske unije so bili postavljeni na podlagi dveh osrednjih načel: miru in solidarnosti. -
PARIŠKA POGODBA
Je pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), ki so jo v Parizu podpisale Belgija, Francija, Italija, Zvezna republika Nemčija, Luksemburg in Nizozemska. Veljati je začela za obdobje 50 let. Člane Evropske parlamentarne skupščine so izbrali nacionalni parlamenti. Skupščina je imela pravico razrešiti visoko oblast.
Veljati je začela 23. julija 1952, veljavnost pa se je končala 23. julija 2002. -
RIMSKI POGODBI
Z rimskima pogodbama sta bili ustanovljeni Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom). Prvo zasedanje Sveta EGS je bilo 25. januarja 1958, predsedoval pa mu je Victor Larock, belgijski minister za zunanje zadeve. -
PRVA ŠIRITEV
S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se število držav članic poveča na devet. -
USTANOVITEV EVROPSKEGA SVETA
Po vrhu v Københavnu decembra 1973, na katerem je bilo določeno, da bodo srečanja na vrhu organizirana, kadar koli bo to potrebno, je bil decembra 1974 na vrhu v Parizu, ki ga je gostil predsednik Valéry Giscard d'Estaing, ustanovljen Evropski svet. To naj bi bil neformalni forum za dialog med voditelji držav ali vlad. -
PRVO ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA
Novi Evropski svet je prvič zasedal marca 1975 v Dublinu. -
PRIDRUŽITEV GRČIJE
Grčija se pridruži Evropski Uniji. -
SHENGENSKI SPORAZUM
Schengenski sporazum o odpravi mejnih kontrol so v luksemburškem Schengenu podpisale Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg in Nizozemska. Schengenski sporazum postopoma omogoča ljudem potovanja brez preverjanja potnih listov na notranjih mejah. Izvajanje Schengenskega sporazuma se je začelo pozneje, leta 1995. -
EVROPSKI SVET V LUKSEMBURGU
Evropski svet doseže politični dogovor, ki omogoči sprejetje Enotnega evropskega akta. -
ŠPANIJA IN PORTUGALSKA POSTANETA ČLANICI EU
Po pridružitvi Španije in Portugalske se je število držav članic Evropskih skupnosti povišalo na dvanajst. -
ENOTNI EVROPSKI AKT
Z enotnim evropskim aktom (EEA) je bil vzpostavljen notranji trg, ki zagotavlja prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Z njim je bilo vzpostavljeno sodelovanje na področju zunanje politike in razširjena uporaba kvalificirane večine pri sprejemanju odločitev v Svetu. Evropski svet z Enotnim evropskim aktom dobi pravno podlago, s čimer se formalizirajo srečanja voditeljev držav ali vlad. -
Slovenija postane neodvisna in samostojna država s ciljem postati polnopravna članica Evropske unije
- junija 1991 Slovenija formalno postane neodvisna država. njen cilj je bil postati polnopravna članica Evropske unije, kar se zapiše v vse svoje strateške dokumente.
-
Prošnja za sklenitev evropskega sporazuma in pomoč pri preoblikovanju gospodarstva (slovenija)
Slovenija zaprosi za sklenitev evropskega sporazuma in pomoč pri preoblikovanju svojega gospodarstva. Pot ni preprosta, saj si mlada država šele utrjuje mesto v mednarodni skupnosti, pred njo pa so številne reforme. -
JAVNE SEJE
Na zasedanju Evropskega sveta v Edinburgu leta 1992 so bile uvedene javne razprave, ta praksa pa je bila z leti bistveno razširjena, nazadnje z Lizbonsko pogodbo. Danes je mogoče javne razprave in posvetovanja Sveta spremljati na njegovi spletni strani. -
MAASTRIHTSKA POGODBA
Veljati začne Maastrichtska pogodba, s katero je ustanovljena Evropska unija, ki temelji na okrepljenem „stebru Skupnosti“.Z njo je ustanovljena tudi ekonomska in monetarna unija ter vzpostavljena dva nova stebra.Evropski svet dobi z Maastrichtsko pogodbo formalni status. Po njej je njegova naloga zagotavljanje zagona in splošnih političnih usmeritev za razvoj EU.Z njo so se poleg tega začela prizadevanja za uvedbo evra, vzpostavljena pa je bila tudi skupna zunanja in varnostna politika (SZVP). -
ČETRTA ŠIRITEV
EU so se pridružile Avstrija, Finska in Švedska. Takratnih petnajst držav članic zajema skoraj celo zahodno Evropo. -
Slovenija zaprosi za polnopravno članstvo in podpis evropskega sporazuma z EU
Slovenija vloži prošnjo za polnopravno članstvo in istega dne z EU podpiše evropski sporazum. -
USTANOVITEV EVROSKUPINE
Evropski svet je potrdil ustanovitev Evroskupine, neformalnega organa, v okviru katerega se srečujejo finančni ministri držav, katerih valuta je evro. Prvo srečanje Evroskupine je bilo 4. junija 1998 v dvorcu Chateau de Senningen v Luksemburgu. -
Pričetek pogajanj za članstvo ( Slovenija
Pogajanja za članstvo se uradno začnejo.V tem maratonskem procesu mora Slovenija,tako kot druge države kandidatke,svojo zakonodajo in sistem temeljito prilagoditi, da izpolni znamenita københavnska merila za vstop:stabilne institucije,ki spoštujejo demokracijo,pravno državo in človekove pravice,delujoče tržno gospodarstvo,izpolnjevanje obsežnega pravnega reda EU in sposobnost konkurenčnega delovanja na notranjem trgu EU.V pogajanjih se Slovenija dogovori tudi za nekaj izjem in prehodnih obdobij. -
Slovenija uradno postane pridružena članica Evropske unije
V veljavo stopi evropski sporazum z EU, s čimer Slovenija tudi uradno postane pridružena članica EU. -
AMSTERDAMSKA POGODBA
Z njo je bilo vzpostavljeno območje svobode, varnosti in pravice, Schengenski sporazum pa je bil vključen v zakonodajo EU. Spremenjena je bila tudi vloga generalnega sekretarja Sveta, ki je obenem postal visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko. -
EVRO DAN V OBTOK
v obtok so dani bankovci in kovanci evra, ki zamenja nacionalne valute. -
Zaključek pogajanj za članstvo (Slovenija)
Pogajanja za članstvo se končajo decembra 2002. -
POGODBA IZ NICE
Z njo je bila uvedena reforma institucij EU kot priprava na prihodnjo razširjeno EU s 27 državami članicami. Uvedeni sta bila tudi spremembi v Svetu, in sicer razširjena uporaba kvalificirane večine pri glasovanju ter načelo okrepljenega sodelovanja med državami članicami. -
Referendum o vstopu Slovenije v EU
Na referendumu o vstopu Slovenije v EU za vstop v EU glasuje 89,64 odstotka slovenskih volivk in volivcev. Zeleno luč članstvu morajo nato prižgati še vse države članice EU in Evropski parlament. -
ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA POTEKAJO V BRUSLJU
Od oktobra 2003 vsa formalna zasedanja Evropskega sveta potekajo v Bruslju.V izjavi št. 22, priloženi Pogodbi iz Nice, je določeno, da bodo vsa zasedanja Evropskega sveta potekala v Bruslju od trenutka, ko bo EU imela 18 držav članic. -
Prve volitve slovenskih poslancev v Evropski parlament
Še pred vstopom v EU, 13. junija 2003,potekajo volitve prvih slovenskih poslancev v Evropski parlament. -
Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije
Slovenija postane polnopravna članica EU. Na ta dan je v EU vstopilo 10 držav, kar pomeni daleč največjo širitev doslej tako po številu prebivalcev kot številu držav. S tem Slovenija postane članica 500-milijonske družine.Odprejo se možnosti tesnejšega povezovanja obmejnih regij, krajev in ljudi, napoči čas zapiranja ran boleče preteklosti. Slovenščina postane uradni jezik EU. Podjetja dobijo odprt dostop do notranjega trga EU. Država dobi svoje mesto in predstavnike v institucijah EU. -
NAJVEČJA ŠIRITEV EU
EU se je skupaj pridružilo deset novih držav članic: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. To je največja širitev EU z vidika števila prebivalcev in držav. EU ima zdaj 25 držav članic. -
BOLGARIJA IN ROMUNIJA SE PRIDRUŽITA EU
S pridružitvijo Bolgarije in Romunije EU se je število držav članic povečalo na 27. -
Slovenija prevzame skupno evropsko valuto
Kot 13. država in prva med novimi članicami prevzame skupno evropsko valuto – evro (€), s čimer se poslovanje še dodatno poceni in poenostavi. -
Slovenija vstopi v schengensko območje
Ko Slovenija vstopi še v schengensko območje – območje brez notranjega nadzora na mejah – se državljani veliko bolj enostavno gibljejo, potujejo, študirajo, delajo, živijo in se upokojijo kjerkoli v EU. Slovenija varuje tudi zunanjo mejo EU. -
Prvo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije
V prvi polovici leta 2008 Slovenija prvič predseduje Svetu Evropske unije. -
HERMAN VAN ROMPUY IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA
Voditelji držav ali vlad EU so na neformalnem srečanju 19. novembra 2009 v Bruslju soglasno sklenili, da se Herman Van Rompuy imenuje za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta. -
LIZBONSKA POGODBA
Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe se je spremenila struktura EU in način njenega delovanja. Razširi se uporaba glasovanja s kvalificirano večino v Svetu. Evropski svet je postal institucija s polnimi pooblastili in predsednikom. Pred tem je bil neformalno telo, vodja Evropskega sveta pa neuradna funkcija. To vlogo je opravljal voditelj države ali vlade države članice, ki je tedaj predsedovala Svetu EU. -
ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA VODI FREDERIK REINFELDT
Zasedanje Evropskega sveta še zadnjič vodi predsednik ali premier države članice na čelu šestmesečnega predsedstva Sveta. Decembra 2009 ga vodi švedski predsednik vlade Fredrik Reinfeldt. -
POGODBA O STABILNOSTI, USKLAJEVANJU IN UPRAVLJANJU V EKONOMSKI IN MONETARNI UNIJI
Na zasedanju Evropskega sveta 1. in 2. marca 2012 je 25 evropskih voditeljev podpisalo Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU). Pogodba začne veljati 1. januarja 2013, z njo pa vrh držav evrskega območja dobi formalno vlogo. Organizacija vrha držav evrskega območja in vloga predsednika sta določeni v členu 12. -
PONOVNA IZVOLITEV HERMANA ROMPUYA
Herman Van Rompuy je izvoljen še za drugi mandat predsednika Evropskega sveta, od 1. junija 2012 do 30. novembra 2014. -
EU PREJME NOBELOVO NAGRADO ZA MIR
EU je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir, in sicer za spodbujanje miru, sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi.Norveški Nobelov odbor je v utemeljitvi zapisal, da podeljuje to nagrado EU zaradi njene stabilizacijske vloge pri transformaciji večjega dela Evrope iz celine vojn v celino miru. -
Polno sodelovanje Slovenk in Slovencev na volitvah v Evropski parlament
Slovenke in Slovenci prvič polno sodelujejo na volitvah v Evropski parlament. -
PRIDRUŽITEV HRVAŠKE EVROPSKI UNIJI
Hrvaška je bila po Sloveniji druga država nekdanje Jugoslavije, ki se je pridružila EU. EU ima zdaj 28 držav članic. -
DONALD TUSK PREDSEDNIK EVROPSKEGA SVETA
Donald Tusk zamenja Hermana Van Rompuya kot predsednik Evropskega sveta. Njegov mandat traja od 1. decembra 2014 do 31. maja 2017. -
DONALD TUSK PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA
Donald Tusk je bil ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta. Tudi njegov drugi mandat bo trajal dve leti in pol, od 1. junija 2017 do 30. novembra 2019. -
CHARLES MICHEL POSTANE PREDSEDNIK EVROPSKEGA SVETA
Charles Michel nadomesti Donalda Tuska kot predsednik Evropskega sveta. Njegov mandat traja od 1. decembra 2019 do 31. maja 2022. -
ZDRUŽENO KRALJESTVO IZTOPILO IZ EVROPSKE UNIJE
Po nacionalnem referendumu 23. junija 2016 in po tem, ko sta obe strani januarja 2020 ratificirali sporazum o izstopu, je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. -
Drugo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije
V drugi polovici leta 2021 Slovenija drugič nalogo predsedovanja Svetu EU. -
CHARLES MICHEL PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA EVROPSKE UNIJE
Charles Michel je bil ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta. Tudi njegov drugi mandat bo trajal dve leti in pol, od 1. junija 2022 do 30. novembra 2024.