-
Mir v Evropi in začetek sodelovanja
Kako je povojno sodelovanje v Evropi privedlo do ustanovitve Evropske skupnosti za premog in jeklo, podpisa Rimskih pogodb in rojstva Evropskega parlamenta. -
ustanovljeno je Evropsko združenje za prosto trgovino
Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) je bilo ustanovljeno za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja med nekaterimi državami, ki niso članice EGS: Avstrijo, Dansko, Norveško, Portugalsko, Švedsko, Švico in Združenim kraljestvom. Do leta 2020 postanejo države članice Efte še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. -
Gradnja berlinskega zidu
Komunistična vlada v Vzhodni Nemčiji zgradi zid skozi Berlin, ki postane simbol ločitve vzhodne in zahodne Evrope med hladno vojno. -
Prva skupna kmetijska politika
Prva skupna kmetijska politika državam EGS omogoča skupni nadzor nad proizvodnjo hrane. Na voljo je dovolj hrane za vse, kmetje pa si zaslužijo dobro življenje. Neželeni stranski učinek sta bila prekomerna proizvodnja in ogromen presežek pridelkov. V 90. letih prejšnjega stoletja so med politične prednostne naloge uvrstili zmanjšanje presežka hrane, izboljšanje kakovosti živil in spodbujanje trajnostnosti. -
Evropska gospodarska skupnost je podpisala svoj prvi pomemben mednarodni sporazum
Šest držav članic je podpisalo konvencijo iz Yaoundéja za spodbujanje sodelovanja in trgovine z 18 nekdanjimi kolonijami v Afriki. EU ima danes poseben tovrsten odnos z 79 državami v Afriki, na Karibih in v Pacifiku ter si prizadeva za vzpostavitev močnejšega partnerstva z Afriko za reševanje izzivov, ki so skupni obema celinama. -
podpis „Pogodbe o združitvi“
Pogodba o združitvi izvršnih organov treh Skupnosti (Evropske skupnosti za premog in jeklo, Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma) je bila podpisana v Bruslju in začela veljati 1. julija 1967. Odtlej imajo Evropske skupnosti enotni upravni organ (Komisija) in en sam izvršilni organ (Svet). -
Nemiri študentov v Parizu
Študentski in delavski nemiri v Franciji so zamajali temelje države. Študentski protesti so v blažji obliki izbruhnili še v drugih evropskih državah. Bili so izraz nemoči in nezadovoljstva z vladami ter upora proti vojni v Vietnamu in tekmi v jedrskem oboroževanju. -
začetek carinske unije
Šest ustanovnih držav članic je odpravilo carinske dajatve na izdelke iz medsebojnega uvoza in tako prvič omogočilo prosto čezmejno trgovino. Uvedle so tudi enake carine na uvoz izdelkov iz držav zunaj EU. Trgovina med temi šestimi in preostalim svetom hitro raste. -
širitev s 6 na 9 držav članic
Združeno kraljestvo, Danska in Irska se pridružijo EU. -
naftna kriza je prizadela Evropo
Po oktobrski arabsko-izraelski vojni so bližnjevzhodne države proizvajalke nafte močno zvišale cene in omejile dobavo v nekatere evropske države. To je povzročilo gospodarsko krizo v vsej EGS. -
zmanjšanje neenakosti med regijami
Voditelji EGS so se v znak solidarnosti dogovorili o vzpostavitvi novega sklada v okviru evropske regionalne politike. Sklad si je prizadeval za prenos denarja iz bogatih regij v revne, in sicer za izboljšanje infrastrukture, privabljanje naložb in ustvarjanje delovnih mest. Naslednjega leta je bil oblikovan evropski sklad za regionalni razvoj. -
uvedba demokracije na Portugalskem, v Grčiji in Španiji
S strmoglavljenjem Salazarjevega režima na Portugalskem leta 1974 in smrtjo španskega generala Franca leta 1975 sta se končali še zadnji diktaturi v Evropi. Te tri države so se zavezale k vzpostavitvi demokratične vlade, kar je bil pomemben korak k izpolnjevanju pogojev za prihodnje članstvo v Evropskih skupnostih. -
prve neposredne volitve v Evropski parlament
Evropski državljani so lahko prvič neposredno volili poslance v Evropski parlament. Pred tem so poslance izbirali v nacionalnih parlamentih. Poslanci so se začeli povezovati v vseevropske politične skupine in ne po državah. -
Spreminjanje podobe Evrope – zlom komunizma
Poleti leta 1980 se je začela stavka v ladjedelnici v Gdansku in poljski sindikat Solidarnost in njegov vodja Lech Walesa sta postala novi simbolni imeni v Evropi in svetu. Leta 1981 je Grčija postala deseta članica Evropskih skupnosti, Španija in Portugalska sta se pridružili 5 let pozneje. Konec desetletja je zaznamoval padec komunističnih režimov v Evropi in Sovjetski zvezi. -
stavke v ladjedelnici za delavske pravice
Stavkajoči delavci ladjedelnice v poljskem mestu Gdansk, ki jih je vodil Lech Walesa, so zahtevali več pravic. Po vsej državi so sledile tudi druge stavke. Poljska vlada je popustila in septembra so ustanovili neodvisen sindikat Solidarnost. Zatem je vlada postopoma spet utrdila svojo moč in decembra 1981 uvedla izredno stanje, s čimer se je na Poljskem končala kratka oblast ljudstva. Vendar so bili s tem postavljeni temelji za poznejše spremembe. -
Grčija postane deseta država, ki se je pridružila EU
Potem ko je zrušila vojaški režim in leta 1974 ponovno vzpostavila demokracijo, je Grčija izpolnila vse pogoje za članstvo in se pridružila Evropskim skupnostim. -
prvi evropski raziskovalni program
Računalniki in avtomatizacija so začeli vse bolj spreminjati naš način življenja in dela. EU je leta 1984 sprejela program Esprit, ki je bil prvi od številnih raziskovalnih in inovacijskih programov na evropski ravni. -
dve novi državi članici: Španija in Portugalska
S pristopom Španije in Portugalske k Evropskim skupnostim se je število članic povečalo na dvanajst. -
na poti k enotnemu trgu
Čeprav so bile carine leta 1968 odpravljene, še vedno ni proste trgovine med državami članicami. Glavne ovire so bile razlike v nacionalnih predpisih. Enotni evropski akt je uvedel obsežen 6-letni program za njihovo odpravo in vzpostavitev enotnega trga. Akt, ki je začel veljati 1. julija 1987, je zagotovil Evropskemu parlamentu večjo moč in okrepil pristojnosti Evropskih skupnosti na področju varstva okolja. -
padec berlinskega zidu
Padel je berlinski zid in meja med vzhodom in zahodom je bila prvič po 28 letih spet odprta. Po več kot 40 letih pride do ponovne združitve Nemčije. Vzhodni del Nemčije se je Evropskim skupnostim pridružil 3. oktobra 1990. -
Razpad Jugoslavije
Na Balkanu se je začel razpad Jugoslavije. Vojne, ki so sledile, so povzročile več deset tisoč žrtev in trajale večino naslednjega desetletja. -
Maastrichtska pogodba
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993. -
Začetek enotnega trga
Vzpostavljen je enotni trg s 4 svoboščinami – prosti pretok oseb, blaga, storitev in denarja. Od leta 1986 je bilo sprejetih na stotine zakonodajnih aktov v zvezi z davčno politiko, poslovanjem, poklicnimi kvalifikacijami in drugimi ovirami za odprte meje. Prosti pretok nekaterih storitev pa je bil odložen. -
vzpostavljen Evropski gospodarski prostor
razširja na države Efte. Danes se lahko ljudje, blago, storitve in kapital gibljejo po 30 državah EGP (EU-27 ter Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški). Švica ne sodeluje v EGP, vendar ima dostop do enotnega trga. -
EU pridobi 3 nove članice: Avstrijo, Finsko in Švedsko
Avstrija, Finska in Švedska se pridružijo EU. 15 držav članic zdaj zajema skoraj celotno zahodno Evropo. -
v sedmih državah se začne potovanje brez meja
Schengenski sporazum je začel veljati v sedmih državah – Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, Nizozemski, Portugalski in Španiji. Potnice in potniki lahko potujejo med temi državami brez preverjanja potnih listin na mejah. Do leta 2021 se v schengensko območje brez potnega lista vključi 26 držav, vključno z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico. -
Amsterdamska pogodba
Podpisana je bila Amsterdamska pogodba. Pogodba je nadgradila Maastrichtsko pogodbo in določila načrt za preoblikovanje institucij EU, močnejšo vlogo Evrope v svetu in več sredstev za zaposlovanje in varstvo pravic državljanov. Veljati je začela 1. maja 1999. -
rojstvo evra
V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju. -
Pogodba iz Nice
Voditelji EU so podpisali Pogodbo iz Nice. Njen cilj je reformirati institucije, da bo EU lahko učinkovito delovala, potem ko je dosegla 25 držav članic, in se pripraviti na naslednjo pridružitev večje skupine novih članic. Veljati začne 1. februarja 2003. -
operacije za ohranjanje miru na Balkanu
V okviru svoje zunanje in varnostne politike je EU začela z operacijam za ohranjanje miru na Balkanu, najprej v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (zdaj Severna Makedonija) in nato še v Bosni in Hercegovini. V obeh primerih so mirovne sile EU nadomestile enote NATO. -
10 novih držav
Ciper in Malta se pridružita EU skupaj z 8 državami Srednje in Vzhodne Evrope – Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo – končno je odpravljena delitev Evrope po drugi svetovni vojni. -
Ustava EU
Volivci v Franciji in na Nizozemskem zavrnejo Pogodbo o ustavi za Evropo, ki jo je oktobra 2004 podpisalo 25 držav članic EU. -
EU izrazi dobrodošlico Bolgariji in Romuniji
S pristopom še dveh držav iz vzhodne Evrope – Bolgarije in Romunije – se je število držav članic EU povzpelo na 27. -
Lizbonska pogodba
Lizbonsko pogodbo, ki spreminja predhodne pogodbe, je podpisalo 27 držav članic. Pogodba je namenjena oblikovanju bolj demokratične, učinkovitejše in transparentnejše EU, ki bo sposobna reševati vprašanja globalnih sprememb, denimo podnebnih sprememb, varnosti in trajnostnega razvoja. Vse države EU ratificirajo Pogodbo, preden ta začne veljati 1. decembra 2009 -
Svetovna gospodarska kriza
Svetovno gospodarstvo je prizadela velika finančna kriza. Sprožile so jo težave s stanovanjskimi posojili v Združenih državah Amerike. V težavah se je znašlo tudi več evropskih bank. Kriza je okrepila ekonomsko sodelovanje med državami EU. -
Hrvaška postane 28. članica EU
Hrvaška se je kot 28. članica pridružila EU. -
Pariški sporazum o podnebnih spremembah
EU je imela ključno vlogo na konferenci Združenih narodov v Parizu, kjer je 195 držav sklenilo nov sporazum o podnebnih spremembah. Sporazum vsebuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja precej pod 2° C v primerjavi z ravnijo iz predindustrijske dobe. -
Združeno kraljestvo glasuje za izstop iz EU
Na referendumu junija 2016 52 % volivcev v Združenem kraljestvu glasuje za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije po več kot 40 letih članstva. Združeno kraljestvo 31. januarja 2020 zapusti EU. -
Združeno kraljestvo izstopi iz EU
Združeno kraljestvo je po 47 letih članstva izstopilo iz EU in odprlo novo poglavje v odnosih z EU. -
začetek Konference o prihodnosti Evrope
EU začne celoletno Konferenco o prihodnosti Evrope v letu 2021. Uresničevanje participativne demokracije brez primere državljankam in državljanom EU ponuja edinstveno priložnost, da izrazijo svoje mnenje in pomagajo oblikovati prihodnost EU. -
Rusija napade Ukrajino
EU in njeni mednarodni partnerji odločno obsodijo neupravičeno in neizzvano rusko vojno agresijo. EU sprejme vrsto ostrih sankcij proti Rusiji ter Ukrajini zagotovi finančno, humanitarno, vojaško in drugo pomoč.