-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
PRAZGODOVINA
Prazgodovina se nanaša na najzgodnejše obdobje človeške zgodovine. V prazgodovinskem obdobju so ljudje živeli kot lovci in nabiralci, odvisni od naravnih virov za preživetje. Razvijali so preprosta orodja in orožje iz kamna, kosti in drugih materialov. Sčasoma so začeli domačiti živali in gojiti rastline, kar je privedlo do razvoja kmetijstva in rasti naselij. Prazgodovina je razdeljena na več podobdobij, vključno s paleolitikom, mezolitikom in neolitikom. -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Nanaša se na obdobje neolitika (mlajše kamene dobe), ko so ljudje prešli iz lovstva in nabiralništva v kmetijstvo in živinorejo. Prve civilizacije so se pojavile okoli rek (Egipt, Mezopotamija, Indija...). Civilizacije so razvile tudi kompleksne religijske in politične strukture. S povečevanjem prebivalstva so se pojavile tudi različne strokovne skupine, kot so zdravniki, kovači, trgovci in drugi, ki so prispevali k razvoju tehnologije, umetnosti in kulture. -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
Obdobje je trajalo od pojava pisave do padca rimskega cesarstva v 5. stoletju. To obdobje je bilo zaznamovano s pomembnimi družbenimi, političnimi in kulturnimi dogodki, ki so vplivali na razvoj človeške civilizacije. V starem veku so nastale nekatere od najbolj znanih civilizacij, kot so Egipt, Grčija in Rimsko cesarstvo. V stari Grčiji in Rimu so umetnost, arhitektura in literatura dosegli vrhunec in postali zgled za kasnejše generacije. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Predhmorska doba, znana tudi kot paleolitik ali starejša kamena doba, predstavlja obdobje v zgodovini človeštva. V tem obdobju so se ljudje preživljali z lovom, ribolovom in nabiralništvom. Ljudje so v tem obdobju živeli v manjših skupinah in so bili odvisni od narave in njenih virov za preživetje. V tem obdobju so razvili tudi umetnost, kot so na primer risbe in reliefi na kamnih, ogrlice in nakit iz lupin in kosti. Predhmorska doba se je končala s prehodom v neolitik. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
V tem obdobju je prišlo do upada civilizacije in napredka, ki sta bila značilna za minojsko in mikensko kulturo. Grška temna doba je bila zaznamovana s socialno in politično nestabilnostjo, upadom umetnosti in kulture ter izginotjem pisanja v grščini. V tem obdobju so se grška naselja spremenila v manjše, izolirane skupnosti, ki so se preživljale z zemljorodstvom in ribolovom. Konec grške temne dobe je označen s pojavom arhaične dobe, v kateri se je začel razcvet grške kulture in civilizacije. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grški polisi so bili majhni, samostojni in demokratični mestni državici. Polisi so nastajali z združevanjem manjših skupnosti. V grških polisih so vladali državljani, ki so bili polnoletni, svobodni in oboroženi.Grški polisi so bili znani po svojem bogatem kulturnem življenju, saj so se v njih razvile umetnost, literatura in filozofija. Nastanek grških polisov je pomemben dogodek v zgodovini človeštva, saj so s svojimi demokratičnimi načeli in načini vladanja postavili temelje za sodobno družbo. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
V tem obdobju se je grška civilizacija razcvetela in dosegla vrhunec v umetnosti, arhitekturi, filozofiji, znanosti, literaturi in politiki. Grška mesta so se razvila v pomembna gospodarska, kulturna in politična središča, kot so Atene, Sparta, Korint in Tebe. V tem obdobju se je pojavila tudi klasična grška umetnost, ki je vključevala arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Ustanovitev Rima je bila po legendi povezana z dvojčkoma Romulom in Remom, ki sta bila hranjena in vzgojena s strani volkulje v 8. stoletju pr. n. št. Rim se je začel razvijati in rasti, postajal je pomembno središče trgovine in politike, zlasti po osvojitvi Grčije in Kartagine v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Rimski imperij je bil pozneje ena največjih in najmočnejših civilizacij v zgodovini, ki je vplivala na umetnost, kulturo, pravo, filozofijo in družbeni razvoj na številnih področjih. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RISMKA REPUBLIKA
V tem obdobju je Rim imel republikansko obliko vladanja, kjer so bili državljani razdeljeni na različne razrede, od katerih so najvišji predstavniki sestavljali senat. Rim je v času Rimske republike doživel številne vojne, ki so mu omogočile osvojitev in širitev ozemlja. V tem obdobju so se začele pojavljati tudi notranje napetosti, vključno s socialnimi in političnimi spori med različnimi razredi državljanov. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
V tem obdobju se je grška civilizacija še dodatno razcvetela. Klasična Grčija je bila zaznamovana s politično in kulturno enotnostjo med grškimi mestnimi državami. V tem obdobju so bile ustanovljene olimpijske igre, ki so postale simbol grške kulture. Arhitektura klasične Grčije je bila zaznamovana s stebri, kapiteli in elegantnimi proporcijami. Klasična Grčija je vplivala na razvoj zahodne civilizacije in je pustila velik vpliv na umetnost, literaturo, arhitekturo, politiko in filozofijo. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških spopadov med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. V vojnah so se Grki uspešno uprli poskusom Perzijcev, da bi jih osvojili, in s tem ohranili svojo neodvisnost in svobodo. Grško-perzijske vojne so imele velik vpliv na razvoj demokracije in filozofije v Grčiji ter na razvoj zahodne civilizacije kot celote. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil eden največjih vladarjev in osvajalcev v zgodovini. Izkazal se je kot izjemno sposoben vojskovodja. Po očetovi smrti leta 336 pr.n.št. je postal kralj Makedonije in se odločil za osvajanje Perzijskega cesarstva. Med njegovimi največjimi dosežki so osvojitev Perzije, ustanovitev več mest in širjenje grškega vpliva po svetu. Njegov imperij je razpadel po njegovi smrti zaradi političnih in vojaških konfliktov med njegovimi nasledniki. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija je obdobje, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in trajalo do rimskega osvajanja Grčije leta 146 pr. n. št. Helenistična Grčija je bila zaznamovana s politično nestabilnostjo, saj so se različna kraljestva in mesta borila za oblast. V tem obdobju so se tudi razvili novi jeziki, kot sta latinščina in grščina, ki sta postala pomembna jezika v rimskega imperija. Helenistična Grčija je bila ključna za razvoj zahodne civilizacije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punsko vojno so vodile zveze mesta Rimske republike in Kartagine. Vojna je izbruhnila zaradi boja za prevlado nad Sredozemljem in trgovino na tem območju. Prva punska vojna se je končala leta z rimsko zmago in prevzemom Sicilije. V drugi punski vojni se je Kartagina pod vodstvom soočila z Rimljani na italijanskih tleh, a je na koncu kljub uspehom Rimljane premagala. Tretja punska vojna se je končala z uničenjem Kartagine. Vojne so pustile velik vpliv na Rimsko republiko. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Obdobje v rimski zgodovini, ko je bila Grčija pod rimsko oblastjo. Rimljani so prevzeli in prilagodili mnoge grške kulturne elemente, kot so umetnost, filozofija, literatura, arhitektura in mitologija, kar je prispevalo k razvoju rimske kulture. Grčija je bila tudi pomembna z vidika verskega in političnega vpliva na Rim, saj so Rimljani prevzeli nekatere grške bogove in mitološke like ter jih vključili v svojo kulturo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik in vojskovodja. Med njegovimi najbolj znanimi dosežki sta osvojitev Galije in Britanije ter reforma rimskega koledarja. Leta 58 pr. n. št. se je začel njegov osvojitveni pohod Galije, ki je trajal več let in mu prinesel veliko vojaške slave in bogastva. Kljub njegovi priljubljenosti so ga senatorji zaradi strahu pred njegovo rastočo močjo umorili leta 44 pr. n. št. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan, je bil rimskega porekla in je postal prvi rimski cesar. Postal je dedič in naslednik Julija Cezarja. Avgust je uvedel številne reforme in izboljšave v Rimskem imperiju, vključno z izboljšano upravo, sodstvom in vojaštvom. Bil je prizadeven graditelj, ki je zgradil številne pomembne zgradbe in infrastrukturo v Rimu in drugod po imperiju. Kljub nekaterim slabostim in kritikam je Avgust vladal dolgo in uspešno ter je pomagal vzpostaviti trajno cesarsko oblast v Rimskem imperiju. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
V tem obdobju je Rim imel avtokratsko obliko vladanja, kjer je bil cesar vladar in najvišji predstavnik države. Cesarstvo je doživelo veliko gospodarsko, kulturno in vojaško rast ter razcvet. V tem obdobju se je razvila rimska civilizacija, ki je vplivala na umetnost, arhitekturo, literaturo, pravo in znanost. Vendar pa so se v tem obdobju pojavljale tudi številne notranje in zunanje težave, vključno z ekonomskimi težavami, političnimi prevrati... Te težave so oslabile Rimsko cesarstvo. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo je religija, ki temelji na življenju in nauku Jezusa Kristusa. Krščanstvo se je začelo v 1. st. Jezus Kristus je bil rojen v Judeji in je svoje nauke širil po Galileji in drugih delih Judeje. Njegovo sporočilo o Božji ljubezni, odpuščanju in odrešenju je bilo odmevno in pridobilo številne sledilce. Po Jezusovi smrti so njegovi učenci nadaljevali širjenje krščanstva. Krščanstvo se je razvijalo in razširjalo po svetu skozi stoletja ter je danes ena izmed največjih svetovnih religij. -
324
RIMSKI IMPREJI SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Rimsko cesarstvo se je po smrti cesarja Teodozija Velikega leta 395 n. št. razdelilo na Vzhodno in Zahodno rimsko cesarstvo. Zahodno rimsko cesarstvo je bilo oslabljeno zaradi, zunanjih napadov in gospodarskih težav, ter je leta 476 n. št. dokončno propadlo,ko je germanski vojskovodja Odoaker v Rimu odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Augusta. Vzhodno rimsko cesarstvo je preživelo še skoraj tisoč let in se razvilo v pomembno silo, ki je vplivala na zgodovino Evrope, Azije in Afrike. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo je bilo ena najpomembnejših držav v zgodovini. Cesarstvo je bilo znano po svojih značilnih mozaikih in freskah, ki so združevali grško in vzhodnjaško tradicijo. Cesarstvo je bilo središče znanosti, kjer so živeli in delali veliki filozofi, matematiki in znanstveniki. Cesarstvo je obstalo vse do leta 1453, ko je Istanbul zavzela Otomanska vojska (vodil Mehmed II). S tem je tudi simbolno zaključila bogato in pomembno obdobje bizantinske zgodovine. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na verovanju v Jezusa Kristusa kot odrešenika sveta. Kristjani verjamejo v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha - ter v Sveto pismo. Krščanstvo ima več vej, med katerimi so najbolj razširjene rimskokatoliška, pravoslavna in protestantska. Kristjani izpovedujejo svojo vero skozi molitev in obrede, kot so sveta maša, krst in spoved. Krščanstvo je imelo pomembno vlogo v zgodovini Zahoda in je še danes pomemben del življenja mnogih ljudi po vsem svetu. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva je bil dolgotrajen in zapleten proces, ki ga je povzročilo več dejavnikov. Med njimi so bili vojaški porazi, gospodarska nestabilnost, politična kriza in notranje nesoglasje. Napadi barbarov so še dodatno oslabilo že tako utrujeno rimsko vojsko in vodstvo. Končni razpad rimskega cesarstva na zahodu je vodil do vzpostavitve novih kraljestev in trajne spremembe v zgodovini Zahoda. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je obdobje v zgodovini Evrope, ki se je začelo po padcu Rimskega cesarstva v 5. stoletju in trajalo do konca 15. stoletja. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi političnimi, družbenimi in kulturnimi spremembami, ki so pomembno vplivale na razvoj Evrope. Kljub temu, da se srednji vek pogosto dojema kot temačno obdobje v evropski zgodovini, je bilo tudi čas, ko so se razvile številne pomembne inovacije, kot so izum papirja, tiskarskega stroja in obvladovanje magnetizma. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I
Justinijan I. je bil bizantinski cesar v obdobju od leta 527 do 565. Znan je bil po svoji viziji o obnovi rimskega imperija in prizadevanju za uresničitev tega cilja. Pod njegovim vodstvom je Bizantinsko cesarstvo doseglo vrhunec svoje moči in veljalo za eno najmočnejših držav tistega časa. Njegova največja dosežka sta bila kodifikacija rimskega prava in gradnja cerkve Hagia Sophia v Carigradu. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Začetek islama sega v 7. stoletje, ko je Mohamed prejel prvo razodetje od Boga. V naslednjih letih je Mohamed širil svojo vero med Arabci in vodil več vojnih pohodov, ki so pripeljali do vzpostavitve islamskega kalifata. Islam je kmalu postal ena najpomembnejših svetovnih religij in njegov vpliv se čuti še danes. Danes je islam druga največja religija na svetu in ima veliko število vernikov po vsem svetu. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila zgodovinska regija na ozemlju današnje Slovenije in Avstrije, ki je igrala ključno vlogo v zgodnjem srednjem veku. Karantanci so se upirali različnim silam, vključno z Langobardi in Fraksi. Regija je bila pomembna za razvoj slovanske kulture in je pustila trajne sledi v zgodovini Slovenije in Avstrije. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bila dolgotrajni proces osvajanja Iberskega polotoka, ki je trajal od 8. do 15. stoletja. Gre za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Španije, ki je pomenil konec islamske vladavine na tem območju. Rekonkvista je bila v veliki meri motivirana s krščanskim fanatizmom in vpliva na špansko kulturo se čuti še danes. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja leta 800 je bilo ključno dogajanje v zgodovini Srednjega veka. Karlovo kronanje je označilo ponovno združitev Zahodnega in Vzhodnega rimskega imperija ter povzdignilo Karla na prestol ene največjih kraljestev tistega časa. Njegova vladavina je bila zaznamovana s kulturnim, gospodarskim in vojaškim razcvetom. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma je bila razkroj rimskega katoliškega cerkvenega združenja v Zahodni in Vzhodni del, ki se je začel leta 1378. Do razkola je prišlo zaradi spora glede nasledstva papeža in protipapežev. Shizma je imela dolgoročne učinke na cerkveno organizacijo in politiko ter prispevala k propadu rimskega katoliškega imperija. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile serija vojn, ki so se odvijale med 11. in 13. stoletjem in so bile organizirane s strani evropskih krščanskih držav z namenom osvajanja Svete dežele in širjenja krščanstva. Vojne so imele dolgoročne posledice na Zahodu in Vzhodu, vključno s spremembami v politiki, kulturi in religiji. Vpliv križarskih vojn se čuti še danes. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila ključna kulturna gibanja v evropski zgodovini. Humanizem se je začel v 14. stoletju in je poudarjal pomen človeškega dostojanstva, kulture, izobraževanja in umetnosti. Renesansa pa se je razvila v 15. stoletju in je poudarjala pomen človeškega znanja, razuma in ustvarjalnosti. Oba gibanja sta prispevala k razvoju moderne Evrope. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili srednjeveška plemiška družina, ki je izvirala iz današnje Slovenije. Imeli so velik vpliv v 14. in 15. stoletju, zlasti v srednjeevropskih deželah. Grofje so se ukvarjali z različnimi dejavnostmi, od vojskovanja do umetnosti in izobraževanja. Celjski grofje so pustili močan pečat v zgodovini Slovenije in srednje Evrope. -
1348
EPIDEMIJA KUGA
Epidemija kuge je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki se je razširila po Evropi v 14. stoletju in povzročila smrt milijonov ljudi. Bolezen je vplivala na družbene, ekonomske in kulturne spremembe ter pustila globoke sledi v zgodovini človeštva. Kuga je imela tudi pozitivne učinke na medicino in higieno. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi so bili napadi Otomanskega cesarstva na slovenska ozemlja v 15. in 16. stoletju. Turki so pogosto plenili in požigali mesta ter vasice ter ugrabljali ljudi v suženjstvo. Vpliv turških vpadov je bil uničujoč za slovensko kmetijstvo in gospodarstvo ter prispeval k razvoju obrambnih struktur in krepitvi vojaške moči. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja je bil ključen za razvoj moderne družbe. Johannes Gutenberg je leta 1440 izumil tiskarski stroj, ki je omogočil množično tiskanje knjig in drugih publikacij. Tiskarski stroj je revolucioniral način, kako ljudje pridobivajo informacije, znanje in ideje ter prispeval k razvoju izobraževanja, znanosti in kulture. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 je bilo ključno dogajanje v zgodovini Osmanov. Osmani so s tem dejanjem postali najmočnejši islamski imperij na svetu ter imeli velik vpliv na politiko, kulturo in gospodarstvo tistega časa. Turško zavzetje je imelo dolgoročne učinke na Zahodu in Vzhodu ter prispevalo k razvoju moderne Evrope. -
Period: 1478 to
KMEČKI VPORI
Kmečki vstaji sta bili dve kmečki vstaji v slovenski zgodovini - leta 1573 v Koroški ter leta 1635 v Sloveniji. Vstaji sta bili odziv na težko socialno in gospodarsko stanje kmetov ter nepravično obdavčitev. Kljub temu, da sta bili obe vstaji zatrti, sta prispevali k zavedanju o socialni neenakosti in poudarjanju kmečkega boja za pravice. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 je bil ključni dogodek v svetovni zgodovini. Odkritje novega sveta je imelo velik vpliv na politiko, kulturo in gospodarstvo tistega časa ter prispevalo k razvoju moderne Evrope. Kolumbovo odkritje je postavilo temelje za nastanek sodobnega sveta ter imelo dolgoročne učinke na človeštvo. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek je bil čas velikih odkritij in raziskav. V 16. stoletju so se evropski raziskovalci, kot sta Kolumb in Magellan, odpravili na potovanja po svetu in odkrili nove dežele. To je privedlo do ustanovitve evropskih kolonij v Ameriki, Afriki in Aziji. Novi vek je bil tudi obdobje reformacije. V tem obdobju, so se pojavili tudi pomembni znanstveni dosežki, kot je Galilejev teleskop in Newtonova gravitacija. Novi vek je bil ključen za razvoj sveta, kot ga poznamo danes. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo versko gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju in je privedlo do nastanka novih krščanskih cerkva. Martin Luther je bil ključna osebnost reformacije, ki je kritiziral rimskokatoliško cerkev in poudarjal pomen osebne vere ter dostopnost Svete pisma. Reformacija je imela dolgoročne učinke na politiko, kulturo in religijo tistega časa ter prispevala k razvoju moderne Evrope. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Abecednik in Katekizem, ki ju je leta 1550 v Tübingenu izdal Primož Trubar. Abecednik je bil prva slovenska abeceda, medtem ko je Katekizem vseboval krščansko versko učenje. Tiskani knjigi sta pomembno prispevali k razvoju slovenskega jezika in kulture ter spodbudili bralno pismenost. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil dogovor, ki so ga sklenili leta 1555 med katoličani in protestanti v Nemčiji. Dogovor je priznal obstoj protestantizma ter zagotavljal versko svobodo in enakost pred zakonom. Augsburški verski mir je bil ključni dogodek v zgodovini religijskih konfliktov v Evropi ter prispeval k razvoju modernega evropskega sistema držav. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta bila delo Jurija Dalmatina, ki ju je izdal leta 1584. Slovnica je prispevala k standardizaciji slovenskega jezika, medtem ko je prevod Svetega pisma omogočil dostop do Svete knjige v slovenskem jeziku. Oba dela sta pomembno prispevala k razvoju slovenske kulture in identitete. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je uvedel absolutizem v Franciji. Med njegovo vladavino se je moč države osredotočila v njegovih rokah in oslabila moč plemstva. Uresničil je vizijo enotne države s centralizirano oblastjo in vzbudil ponos v Franciji. Ludvikovo vladanje je imelo velik vpliv na francosko zgodovino in politični sistem. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo gibanje v 18. stoletju, ki se je borilo proti ignoranci, predrasudam in absolutizmu. Glavna načela so bila svoboda, razum in humanizem. Filozofi, kot so Voltaire, Rousseau in Montesquieu, so zagovarjali ideje o svobodi govora, vere in znanosti. Razsvetljenstvo je vplivalo na številne družbene spremembe, vključno s političnimi in gospodarskimi. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila habsburška vladarica, ki je vladala od leta 1740 do 1780. Med njenim vladanjem je Avstrija postala močnejša država in vodilna sila v Evropi. Uvedla je številne reforme, kot so izboljšanje šolstva, zdravstva in sodstva, ter se borila proti korupciji. Njeno vladanje je bilo pomembno za razvoj Avstrije in evropske politike. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. in 19. stoletju v Angliji. Pomenila je prehod od ročne proizvodnje k strojni, kar je povzročilo dramatične spremembe v gospodarstvu, družbi in tehnologiji. Glavne spremembe so bile uvedba strojev, razvoj tovarn in nove oblike transporta. Prva industrijska revolucija je bila temelj za nadaljnji razvoj tehnologije in industrializacije po vsem svetu. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki je bil vodilna figura v Franciji in Evropi v začetku 19. stoletja. Kot vojaški vodja je vodil francoske vojske v številnih vojnah in osvojil večino Evrope, kot politik pa je uvedel reforme v Franciji, ki so vključevale uvedbo civilnega zakonika in izboljšanje izobraževanja. Njegov vzpon in padec sta pustila pomemben vpliv na evropsko zgodovino. -
NASTANEK ZDA
Nastanek ZDA se nanaša na proces, ki se je začel z osamosvojitvijo od Britanskega imperija leta 1776. Svojo neodvisnost so Združene države Amerike potrdile s sporazumom v Parizu leta 1783. Od takrat je država doživljala veliko političnih, gospodarskih in družbenih sprememb, ki so jo pripeljale do ene najmočnejših držav na svetu. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija je bila ena najbolj vplivnih družbenih in političnih dogodkov v evropski zgodovini. Začela se je leta 1789 s padcem Bastilje in končala z vzponom Napoleona Bonaparte leta 1799. Spremembe, ki jih je povzročila revolucija, so vključevale uvedbo republikanskega sistema, revizijo družbenih razredov in razvoj nacionalne zavesti. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile območje južne Srednje Evrope, ki ga je Napoleon osvojil leta 1809. Sestavljale so ga današnje Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter del Italije. Napoleon je uvedel francosko upravo in moderniziral regijo, ki je prej bila pod avstrijskim nadzorom. Ilirske province so bile kratkotrajne, saj so se vrnile pod avstrijsko oblast leta 1813. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem se nanaša na politično obdobje v Avstriji med letoma 1815 in 1848, ko je bil Klemens von Metternich glavni svetovalec cesarja Franca I. Metternich je bil znan po svojem konzervativnem pristopu in zatiranju liberalnih idej, kar je privedlo do omejevanja svobode govora in tiska. Absolutistična vladavina se je končala z revolucijami leta 1848. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svete Alianse v Ljubljani je potekal leta 1821, ko so se zbrali voditelji Rusije, Prusije in Avstrije, da bi razpravljali o nadaljnjih ukrepih proti revolucionarnim gibanjem v Evropi. Ljubljana je bila izbrana kot kraj srečanja zaradi svoje strateške lege med vsemi tremi državami. Kongres je potrdil odločenost voditeljev, da bodo ohranili status quo in preprečili morebitne revolucije. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. V času svoje vladavine se je soočil z mnogimi političnimi in družbenimi izzivi, med drugim z vzponom nacionalizmov, ki so ogrožali avstrijsko cesarstvo. Kljub temu je ostal na oblasti več kot 68 let in je bil znan po svoji konservativni politiki. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih in družbenih nemirov v Evropi med letoma 1848 in 1849, ki je prineslo številne reforme in revolucije. V Sloveniji so bile te spremembe usmerjene v zahtevo po združitvi vseh slovenskih ozemelj pod eno politično oblastjo, kar je privedlo do ustanovitve Zedinjene Slovenije leta 1848. To obdobje je bilo ključno za oblikovanje slovenske nacionalne zavesti in boja za neodvisnost. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem je bil politični sistem v Avstro-Ogrski, ki ga je vodil avstrijski politik, Johan Baptista von Bach, med leti 1848 in 1859. V tem času se je zgodil zatiranje reformnih gibanj in uveljavitev centraliziranega avtoritarnega sistema. Bach je bil znan po svojem konzervativnem pristopu in omejevanju svoboščin, kar je privedlo do naraščajočega nasprotovanja med prebivalstvom. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija je bila obdobje intenzivne tehnološke, gospodarske in družbene spremembe, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja. S pojavom novega izvora energije, kot sta nafta in električna energija, so se razvili novi sektorji, kot so avtomobilski in elektronski, kar je spremenilo način proizvodnje in transporta. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Nastanek Kraljevine Italije se je zgodil leta 1861, ko so se različne italijanske države in ozemlja združile pod vodstvom italijanskega kralja Vittoria Emanueleja II. S tem je bilo doseženo dolgoletno prizadevanje za združitev italijanskih ozemelj in utrditev enotne italijanske države. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna, ki se je odvijala med letoma 1861 in 1865, je bila eden najbolj krvavih spopadov v zgodovini ZDA. Glavni vzrok spopada je bila razdeljenost države glede vprašanja suženjstva. Vojaški spopadi so se končali z zmagoslavjem Severa in ukinitvijo suženjstva. Vojska je bila usodna za več kot 620.000 vojakov, kar je več kot v katerem koli drugem ameriškem spopadu. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Nastanek Avstro-Ogrske je bil posledica združitve avstrijskega in ogrskega cesarstva leta 1867. To je bilo doseženo z avstro-ogrskim izgledejem, ki je določil, da bodo Avstrija in Madžarska delovali kot dve ločeni državi v okviru ene skupne monarhije. Avstro-Ogrska je bila ena od vodilnih sil v srednji Evropi v 19. in zgodnjem 20. stoletju. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871 po zmagi Prusije v vojni proti Franciji. Nemčija se je združila pod vodstvom pruskega kralja Viljema I. in pridobila status cesarstva, kar je pomenilo združitev številnih nemških držav in ozemelj pod eno vodstveno oblastjo. Nemško cesarstvo je postalo vodilna sila v Evropi in je igralo pomembno vlogo v svetovnih dogodkih do začetka 20. stoletja. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general in politik, ki je bil med prvo svetovno vojno poveljnik slovenskega narodnega domobranstva. Po vojni je postal vodja slovenske delegacije na mirovni konferenci v Parizu in je uspešno pridobil za Slovenijo severni del Štajerske. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Leta 1914 je Gavrilo Princip, pripadnik srbske nacionalistične organizacije, v Sarajevu ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. To je bil povod za začetek Prve svetovne vojne. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna se je začela leta 1914 in trajala do leta 1918. Vojna je potekala na več frontah po svetu, med najbolj zloglasnimi pa so bili zahodni in vzhodni front v Evropi ter soška fronta na območju današnje Slovenije in Italije. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila del Prve svetovne vojne in se je odvijala med letoma 1915 in 1917 na območju Julijskih Alp na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko. Na tej fronti so se borili italijanski vojaki proti avstro-ogrskim vojakom in nemškim vojakom. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija se je začela leta 1917 in je vodila do padca ruskega cesarstva ter vzpostavitve komunistične oblasti v Rusiji. Revolucijo sta vodila Lenjin in Trocki, ki sta ustanovila Sovjetsko zvezo, prvo komunistično državo na svetu. -
Period: to
SODOBNOST
Pojavile so se spremembe v družbi, tehnologiji, politiki in umetnosti. Eden od ključnih dogodkov, ki so zaznamovali začetek sodobnosti, je bila industrijska revolucija. To je bilo obdobje, ko so se pojavile nove tehnologije in izumili stroje, kar je prineslo velike spremembe v načinu življenja ljudi in pripomoglo k razvoju gospodarstva. V sodobnosti se je pojavila demokracija. Ženske so se v tem obdobju tudi borile za svoje pravice in enakost. Zgodile so se velike spremembe v svetu. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne, kot del kraljevine SHS. Država je bila oblikovana kot odgovor na avstro-ogrske nacionalne težnje in je združevala večinoma slovensko, hrvaško in srbsko govoreče predele. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne. Leta 1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, ki je obsegala več etničnih skupin, vključno s Srbi, Hrvati, Slovenci, Bosanci, Črnogorci in Makedonci. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je potekala leta 1919 po koncu prve svetovne vojne in je bila namenjena sklenitvi mirovnih sporazumov med zmagovalnimi zavezniki in poraženimi osrednjimi silami. Na konferenci so se obravnavale različne teme, kot so meje novih držav, vojne odškodnine in nadzor nad nekdanjimi kolonijami. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta so obdobje ekonomskega razvoja in kulturnega preporoda v ZDA in Evropi po koncu prve svetovne vojne. Obdobje je zaznamovalo visoko gospodarsko rast, razvoj množične proizvodnje, novih tehnologij, ustvarjalnosti in svobodnega duha. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila mirovni sporazum med zmagovalnimi zavezniki in Madžarsko po prvi svetovni vojni. Sporazum je med drugim določil mejo med Jugoslavijo in Madžarsko v Prekmurju ter določil prehod prekmurskih Slovencev pod jugoslovansko oblast. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil referendum o priključitvi avstrijske Koroške k Avstriji ali Jugoslaviji, ki je potekal leta 1920 po prvi svetovni vojni. Rezultat referenduma je bil tesen in je vodil do delitve Koroške med Avstrijo in Jugoslavijo. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem je bila politična in družbena ideologija, ki jo je uvedel Josef Stalin v Sovjetski zvezi v 1920-ih in 1930-ih letih. Značilnosti sovjetskega Stalinizma so bile totalitarna oblast, represija, kolektivizacija kmetijstva, velike čistke in nadzor nad gospodarstvom in družbo. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem je bil politični sistem, ki ga je v Italiji uvedel Benito Mussolini v 1920-ih letih. Značilnosti fašizma so bile avtoritarna oblast, nacionalizem, kult osebnosti, militarizem in represija nad nasprotniki režima. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila huda svetovna gospodarska recesija v 1930-ih letih, ki je prizadela večino držav. Kriza je povzročila visoko brezposelnost, revščino in politične nemire ter vplivala na izbruh druge svetovne vojne. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem je bil politični sistem, ki ga je v Nemčiji uvedel Adolf Hitler v 1930-ih letih. Značilnosti nacizma so bile avtoritarna oblast, rasizem, antisemitizem, militarizem, totalitarni nadzor in represija nad nasprotniki režima. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je bila vojna med republikanci in nacionalisti v Španiji v letih 1936-1939. Vojna je izbruhnila zaradi politične nestabilnosti, družbenih in kulturnih razlik ter boja za oblast. Vojsko nacionalistov je vodil general Francisco Franco, ki je po zmagi uvedel diktaturo. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1939 in 1945. Vojna se je začela z napadom nacistične Nemčije na Poljsko in je vključevala večino svetovnih držav, vključno z ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil aprila 1941, ko so sila osi (Nemčija, Italija in Madžarska) napadle in zasedle Jugoslavijo. Kraljevina Jugoslavija se je hitro sesula in bila razdeljena med zasedajoče sile. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država, ki je obstajala od leta 1918 do 1992. Bila je sestavljena iz več narodov in je bila sprva kraljevina, kasneje pa socialistična republika. Jugoslavija se je razpadla v 90. letih, po različnih političnih in gospodarskih težavah ter nacionalnih konfliktih. -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne. Namen organizacije je spodbujanje mednarodnega miru in sodelovanja ter zagotavljanje humanitarne pomoči. Danes OZN vključuje skoraj vse države sveta in ima sedež v New Yorku. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bila obdobje napetosti in konflikta med ZDA in ZSSR, ki se je začelo po drugi svetovni vojni in trajalo do konca 80. let. Med tem obdobjem so se vključevali vojaški spopadi, politične napetosti in tekmovalnost v tehnologiji ter vesoljski tekmi. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna se je odvijala od leta 1950 do 1953. Vojna je bila posledica razdelitve Koreje po drugi svetovni vojni, ko so se ZDA in Sovjetska zveza borile za vpliv nad polotokom. Vojna se je končala s premirjem, ki je Korejo razdelilo na sever in jug. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESVPJ) je bila ustanovljena leta 1952 in je bila predhodnica Evropske unije. Namen skupnosti je bil spodbujati sodelovanje in integracijo v evropskem premogovništvu in jeklarski industriji, da bi preprečili morebitne prihodnje vojne. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil sporazum, podpisan leta 1990, ki je potrdil neodvisnost Slovenije, Hrvaške in Makedonije od Jugoslavije. Sporazum je bil podpisan med predstavniki evropskih držav in ZDA ter je omogočil uvedbo mednarodnih sankcij proti Jugoslaviji, ki je nasprotovala osamosvojitvenim prizadevanjem svojih republik. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno leta 1961, ko so se države, ki niso želele biti del Zahodnega ali Vzhodnega bloka, odločile, da bodo vzpostavile lastno neodvisno politiko. Gibanje je združevalo države, predvsem iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, ter zagovarjalo mir, nevmešavanje in sodelovanje med državami. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom rimske pogodbe. Skupnost je združila šest držav - Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in Nemčijo - z namenom ustanovitve skupnega gospodarskega trga in povečanja gospodarske rasti ter sodelovanja med državami. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki je izhajala iz ameriškega odkritja sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Kriza je vodila do vojaške pripravljenosti in napetosti med državama ter je bila rešena s tajnim dogovorom med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je zahteval odstranitev raket s Kube in obljubo ZDA, da ne bodo invazivno ukrepale proti Kubi. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamsko vojno so med letoma 1955 in 1975 vodile ZDA proti Severnemu Vietnamu in njegovim južnim komunističnim podpornikom. Vojaški spopadi in konflikti so bili posledica hladne vojne in vojaške strategije ZDA. Konflikt se je končal s kapitulacijo Južnega Vietnama in enotno državo Severne in Južne Vietnama pod vodstvom komunistov. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na luni: 20. julija 1969 je bila misija Apolla 11 prva uspešna odprava, ki je pristala na Luni. Astronavti Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin sta izstopila iz plovila in postala prva človeka, ki sta stopila na luno. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu: V noči na 26. april 1986 je prišlo do eksplozije v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je povzročila najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini. Velike količine radioaktivnega materiala so se sprostile v okolje, kar je imelo dolgoročne posledice za zdravje in okolje. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve: 8. aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Rezultat je bil zmaga Demosa, koalicije osmih strank, ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo. To je bil pomemben korak k osamosvojitvi države. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije: 25. junija 1991 je bil sprejet dokument, ki je razglasil suverenost Slovenije. To je bil ključni korak v procesu osamosvajanja države, saj je Slovenija s tem pridobila pravico do samoodločbe o lastni usodi. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
V letu 1990 so na plebiscitu slovenski volivci odločali o osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije, ki je bila pozitivno rešena. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Po osamosvojitvi se je Slovenija lotila denacionalizacije in privatizacije, s katerima je država prevzela nazaj nekatere nacionalizirane premoženjske pravice in zasebnim podjetjem omogočila nakup državne lastnine. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer je Slovenija uradno postala neodvisna država. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Po razglasitvi neodvisnosti je Jugoslovanska ljudska armada poskušala s silo preprečiti osamosvojitev Slovenije. Slovenska teritorialna obramba je odgovorila s protinapadom, ki je uspel odgnati napadalce. Ta dogodek se imenuje Vojna za Slovenijo. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave je potekalo leta 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost od bivše Jugoslavije. Ustava določa temeljna načela demokratične države in človekove pravice ter daje okvir za delovanje vseh organov države. Slovenska ustava velja še danes in je ena izmed najpomembnejših pravnih aktov v Sloveniji. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska zveza 27 evropskih držav, ustanovljena leta 1993. EU si prizadeva za krepitev gospodarskega, političnega in socialnega sodelovanja med članicami ter za skupno obravnavo vprašanj, kot so migracije, okolje in zunanja politika. EU ima skupno valuto, evro, in pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu in politiki. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) se je zgodila leta 2004. NATO je vojaška zveza, ki ima za cilj zagotavljanje varnosti in obrambe svojih članic ter krepitev mednarodnega miru in stabilnosti. Slovenija ima v okviru NATO pomembno vlogo pri mednarodnih misijah in operacijah ter sodeluje pri skupnih obrambnih projektih. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Priključitev Slovenije k Evropski uniji (EU) se je zgodila leta 2004, skupaj z devetimi drugimi državami. Članstvo v EU je Sloveniji prineslo številne gospodarske, politične in družbene prednosti, kot so prost pretok blaga, storitev in ljudi, možnosti za evropska sredstva in vključenost v skupne odločitve o pomembnih vprašanjih. Slovenija je danes polnopravna članica EU in aktivno sodeluje pri njenem delovanju. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je vstopila v euroobmočje leta 2007 in je tako postala 13. članica skupne evropske valute. Euro je postal uradna valuta v Sloveniji in nadomestil slovenski tolar. Vstop v euroobmočje je omogočil lažje poslovanje znotraj Evropske unije in večjo stabilnost gospodarstva. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza je prizadela Slovenijo leta 2008, ko se je zlomil nepremičninski trg in bankovni sektor. Gospodarska aktivnost se je močno zmanjšala, kar je povzročilo visoko brezposelnost in padec življenjskega standarda. Slovenija se je iz krize začela izkopavati leta 2014, vendar pa se še vedno sooča z izzivi, kot so nizka produktivnost in demografske spremembe. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija covid-19, ki se je začela leta 2019, je prizadela celoten svet, vključno s Slovenijo. Slovenija je uvedla stroge ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kot so omejitve gibanja, zaprtje javnih ustanov in prepoved množičnih prireditev. Epidemija je močno vplivala na gospodarstvo in družbo ter povečala pomen digitalizacije in inovacij. Sedaj se s cepljenjem poskuša doseči čimvečjo stopnjo imunosti in s tem preprečiti širjenje virusa.
