-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
razgodovino delimo na dve veliki podobdobji, kameno dobo in dobo uporabe kovin. V tem času so se povsod po svetu razvile različne kulture, ki so ustvarile številna umetniška dela. Poleg uporabnih predmetov so se ohranila tudi umetniška dela, med njimi so najpogostejše naturalistične upodobitve, sledijo pa jim podobe simbolov in piktogramov. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4.tisočletja pr.Kr. razvile v južne, delu Mezopotamije, v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Kljub gorovjem so jih povezovali trgovski stiki, ki so omogočili prenos idej in znanja. Nastale so ob rekah in na območjih primernih za kmetijstvo. Nastane namakalno poljedelstvo. Družba se je delila na vladarja, plemstvo, nižji uradniki, nižji uradniki, obrtniki in trgovci, kmetje in sužnji. Nastla prva mesta, države,pisave, poklici... -
Period: 3500 BCE to 476 BCE
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se prvi poklici, razvile prve pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju. Minojci so se v prvi vrsti ukvarjali s čezmorsko trgovino. Od okoli leta 1700 pr. n. št kaže minojska kultura veliko stopnjo organizacije. Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji. Mikenski Grki so uvedli nekaj novosti v inženirstvu, arhitekturi in vojaški infrastrukturi, bila je bojevniška elitna družba. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije. Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Na grškem ozemlju so se razvile samostojne mestne države oz. polisi. Bili so središče političnega,upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Razlikovali so se po obliki vladanja, kdor je vodil državo. Dva največja polisa, ki sta se nenehno bojevala sta bila Šparta in Atene. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Beseda arhaičen izvira iz grške besede archaios, kar pomeni 'star' in se v starogrški zgodovini nanaša na obdobje pred klasičnim. Trajalo je od začetka 8. stoletja do začetka 5. stoletja pr. n. št., mejnika sta prve olimpijske igre leta 776 pr. n. št. in drugi perzijski vdor v Grčijo leta 480 pred našim štetjem, ki sta začetni in končni datum tega obdobja. Nekaj opisov takratnega življenja je v poeziji in epigrafskih zapisih, pa tudi v zakonikih. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Na Apeninskem polotoku so živela številna ljudstva, eno izmed njih, Latini, je v 8. stoletju pr.Kr. ustanovilo Rim. Razvila se je mestna država, ki so jo vodili kralji. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Leta 509 so izgnali Kralja. Poslej so vsi svobodni moški prebivalci Rima, pri vladanju sodelovali tako, da so volili svoje voditelje. Tako se imenuje republika. Glede na premoženje so se delili na Plebejce in Patricije. Plebejci so imeli svojega predstavnika v senatu, ki se je imenoval ljudski tribun. V rimski republiki so delovale tri veje oblasti: Izvršilna oblast, zakonodajna oblast, sodna oblast. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Je obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Širši pogled na celoten grški svet bi se lahko začel z jonskim uporom 500 pr. n. št., dogodkom, ki je povzročil prvi perzijski vpad leta 492 pr. n. št. Perzijci so bili poraženi leta 490 pr. n. št. Drugi perzijski vdor leta 481–479 pr. n. št. tudi ni bil uspešen kljub zasedbi večine sodobne Grčije (severno od Korintske ožine) pri ključni točki med vojno po bitki pri Termopilah in bitki pri Artemiziju. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Grški polisi so se povezali proti svojemu sovražniku Perzijcem. V Grško-Perzijskih vojnah se je odvilo v več večjih spopadov: spopad na Maratonskem polju, Termopilah, pri Salamini.... V vojni so zmagali Grki, ker so se bojevali za svojo domovino, svobodo, bili so dobro oboroženi in fizično pripravljeni, imeli so dobre vojaške poveljnike in vojaški načrt, poznali domači teren, povezanost polisov. -
356 BCE
Aleksander Veliki
Kralj Filip II.Makedonski je sredi 4.stoletja osvojil grške polise. Njegov sin Aleksander veliki je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Makedonska vojska je osvojila ozemlje vse do Inda. Ob koncu pohoda je Aleksander, star komaj 33 let, umrl. Njegovi poveljniki so si razdelili imperij in nastalo je več manjših držav. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. (konec klasične dobe) do priključitve Egipta kot zadnje helenistične države rimskemu imperiju leta 30 pr. n. št. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
V prvi Punski vojni, so se Punci in Rimljani, spopadli za oblast nad Sicilijo. Ker je Sicilija otok, so se bojevali večinoma na morju, česar pa do nedavnega Rimljani niso poznali, saj niso poznali ladij. Na njihovo veliko srečo, pa je nekega dne pri njih nasedla kartažanska ladja. Po modelu te ladje, so za gradnjo njenih kopij, zapravili ves denar. To jim je omogočalo, da so preko mostov poslali pehoto v napad na sovražne ladje. S pomočjo takih ladij, so Rimljani porazili Punce. -
Period: 146 BCE to 324 BCE
Rimska Grčija
Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. -
Period: 100 BCE to 15 BCE
Gaj Julij cezar
Številni vojaški uspehi so v drugi polovici 1. stoletju pr.Kr. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju. Po uničenju je postal diktator, edini voditelj države, kar je pomenilo propad republike. Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Po smrti Julija Cezarja je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. Senat je Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postalo cesartvo. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka. -
1 CE
Začetek Krščanstva
V Judeji se je rodil Jezus. Zapisi o njegovem življenju govorijo o tem, da je potoval po Judeji, pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere. Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani. Po njegovi smrti so njegovi učenci, Apostoli, njegov nauk zapisali v evangeli. Potovali so po Rimskem cesartvu in širili krščansko vero. -
324
Rimski imperij se razdeli na Z in V del
Cesar Dioklecijan je konec 3.stoletja neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil. Konec 4.stoletja se je cesarstvo dokončno razdelilo na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo in Vzhodnorimsko cesarstvo. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Vzhodnorimsko cesartvo v Konstantinoplu je po propadu Rimskega imperija ohranjala in gojila dediščino grško rimske krščanske kulture. Poznamo ga pod imenom Bizantinsko cesarstvo. Pomemben cesar je bil Justinijan v 6. stoletju, vladala je vera Krščanstvo. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega. Krščanstvo je v tem obdobju prešlo iz sprva preganjane in dokaj obskurne sekte judaizma v eno izmed uradnih in priznanih religij cesarstva, po 381 n. št. pa je postalo tudi edina uradna in dovoljena religija. -
476
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov leta 476 so povzročila propad zahodnega dela rimskega cesarstva. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek. -
Period: 527 to 565
Cezar Justinijan I.
Bizantinski cesarji so nosili naziv rimskega cesarja. Eden najpomembnejših cesarjev je bil Justinijan v 6.st. Zavzel je mnoga ozemlja, dal napisat nove zakone(Justinijanov kodeks), prenovil Konstantinopel, dal zgraditi cerkve(Sveta Sofija), šole, bolnice, akvadukte... -
622
Začetek Islama
V drugi polovici 6. stoletja je arabski trgovec Mohamed po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega boga Alaha, imenovano islam. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina v vzhodnih Alpah. Ustanovljena v 7. stoletju je obstajala skoraj 300 let. Obsegala je V del Samove plemenske zveze. Verovanje je bilo politeistično. Upravno središče je bilo Krnski Grad. Vasi so bile povezane v župe, te vodijo župani. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je bila skoraj osem stoletij trajajoči proces osvajanja muslimanskega in mavrskega ozemlja na Iberskem polotoku. Proti arabskim zavojevalcem ozemlja so se bojevala krščanska kraljestva severne Hispanije od leta 722 do leta 1492, ko je bila osvobojena Granada. -
800
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja
Iz zgodovine Karolinske države je najbolj znan kralj Karel Veliki, ki je bil takrat najpomembnejši kralj v zahodni Evropi. Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež v zahvalo okronal za rimskega cesarja. -
1054
Velika shizma
Velika shizma ali veliki razkol v krščanstvu je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Kot letnica razkola se navaja 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, vendar je bil razkol posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile vrsta odprav , ki naj bi zagotovile krščansko oblast nad svetimi kraji v Palestini, ki so bili pod nadzor muslimanov. V širšem pomenu so križarske vojne izraz za verske vojne nasploh.Vzrok za začetek križarskih vojn je bil, da so muslimani začeli ogrožati romanja kristjanov v svete kraje v Palestini. V 11. stoletju pa je dodatna ovira postala dinastija Seldžukov, ki je naBližnjem vzhodu ustanovila močno državo. -
Period: 1300 to
Humanizem in Renesansa
Sredi 14.stoletja se je v bogatih italijanskih mestih, ki so bila središča trgovine, pojavilo novo filozofsko idejno gibanje, humanizem, ki je postavilo zanimanje za človeka, njegove sposobnosti, misli in čustva. Humanisti so svoje ideje črpali iz del antičnih grških in rimskih piscev. Renesančno obdobje je trajalo približno 300 let in se je iz Italije razširilo po vsej Evropi. V svojih upodobitvah so umetniki slavili človeško telo, upodabljali so biblijske osebe in zgodbe, antični slog... -
Period: 1322 to 1435
Celjski Grofje
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Najbolj so se celjski grofje povzdignili za časa Hermana II. Ker so bili takrat Habsburžani v laseh sami s seboj, so bile razmere ugodne za krepitev teženj po samostojnosti raznih velikašev. -
1348
Epidemija Kuge
V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdaj koli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo črne smrti lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna. Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki so jo v Evropo prinesli pomorščaki, je bila bubonska kuga. Iz Italije in drugih sredozemskih obalnih mest se je hitro razširila. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Prvi turški vpadi v slovenske dežele so se zgodili na začetku 15. stoletja. Najobsežnejši in najštevilnejši vpadi osmanske vojske so potekali v drugi polovici 15. stoletja. Napadi so bili hitri in nepričakovani. Največ jih je bilo na Kranjskem. V prvi polovici 16. stoletja, v času velikega pohoda osmanske vojske na Dunaj, je sledilo novo obdobje turških vpadov. Po neuspešnem obleganju Dunaja se je moč vpadov zmanjšala. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Prvi tiskarski stroj je izumil Johann Gutenberg. Johann Gutenberg razvil visokotlačnih tehniko s kovinskimi črkami. Ko je bil ta izum Gutenberg, tiskanje široko in hitro razvoju sektorja. Prvič je tisk začel na Daljnem vzhodu. Prvi znani tiskarskega stroja je bila narejena na Japonskem v 8. Cesarica Shoyoko je zatreti svetih besedil budizmaz kitajski abecede v sanskrtski jezik. -
1453
Turško zavetje Konstantinopla
- maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih zavzel Carigrad, s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka. Deset let po zavzetju Carigrada so Osmani zavzeli še Bosno in mejo premaknili le na nekaj sto kilometrov od naših krajev.
-
Period: 1478 to
Kmečki upori
Polzožaj kmetov se je zelo poslabšal. Plemiči so povečevali tlako in kmečke dajatve ter skupaj z meščani omejevali kmečko obrt in trgovino. Ob turških vpadih so kmetje morali plačati dodatno dajatev za protiturško obrambo ter se vključevali v obrambno vojsko. Povezali so se v kmečke veze in organizirali kmečke upore. Napadli in ropali so gradove, samostane in župnišča. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale Severne Amerike dosegli Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med Evropejci in ameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije Novega sveta. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja , velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje (lokomotiva, parni stroj, telefon, radio, žarnica,
avtomobili, tekoči trak, letalo itd.) .Na novo odkrita območja prinesejo bolezni (ošpice, črne koze). Ponekod so bolezni
iztrebile domačine. Evropejci se pričnejo seliti v Ameriko, Avstralijo in si lastijo tamkajšnje ozemlje. -
1517
Reformacija
Številni misleci, mnogi so bili duhovniki in tesno povezani z Cerkvijo, so kritizirali Cerkev in jo želeli reformirati, imenujemo jih reformatorji. Menili so, da cerkev preveč pozornosti razkošnim zadevam, slabo izobraženi duhovniki, odpustki...Ideje reformatorjev je prevzel in nadgradil nemški duhovnik Martin Luther. Kritiko je zapisal v obliki 95-ih točk. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski tiskani knjigi Katekizem, v katerem je zapisal verske nauke, in Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja. Izdal je Cerkovno ordningo, v kateri je postavil temelje slovenske protestantske Cerkve na Kranjskem in v celotnem slovenskem etičnem prostoru. -
1555
Augsburški verski mir
- septembra leta 1555 so predstavniki Šmalkaldenske zveze in Svetega rimskega cesarstva podpisali Augsburški verski mir. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa končali boje med protestanti in katoliki ter priznali novo vero – luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela, tega vera
- septembra leta 1555 so predstavniki Šmalkaldenske zveze in Svetega rimskega cesarstva podpisali Augsburški verski mir. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa končali boje med protestanti in katoliki ter priznali novo vero – luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela, tega vera
-
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Adam Bohorič je leta 1584 napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku Zimske urice. Jurij Dalmatin pa je prvi v slovenščino prevedel v Sveto pismo. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Najpopolnejša oblika absulutizma se je razvila v Franciji s kraljem Ludvikom XIV. Oblast kralja je bila neomejena, absulutna, odgovoren je bil le Bogu, sam je izdajal zakone, določal davke, nadzoroval verske zadeve, upora kralju so bili vojska, uradništvo in cerkev, kraljeve nasprotnike so celo usmrtili. -
Period: to
Razvetljenstvo
Razvetljenstvo je miselno-filozofsko gibanje, višek je doživelo v 18.stoletju, najmočnejše je bilo v Franciji. Razvetljenci so poudarjali vero v razum in znanost, red, da, imajo vsi ljudje enake pravice. Najpomembnejši razsvetljenci so bili Voltaire, Jean Jacques Rousseau, Charles de Montesquieu. -
Period: to
Marija Terezija
Razvetljena absolutista Hasburške monarhije kraljica Marija Terezija in njen sin Jožef II., sta ozvedla številne reforme: uvedeno obvezno izobraževanje uradnikov, Marija Terezija je ukazala popis vseh kmečkih in plemiških posesti ter ovedbo obdavčitve posesti glede na dohodke, splošna vojaška obveznost, vpeljane so bile hišne številke... -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Iz spoznanj znanstvene revolucije 18.stoletju, so se razvila nova znanstvena spoznanja in tehnične novosti. Izumljeni so bili stroji. Njihovo vključevanje v proizvodnjo v drugi polovici 18.stoletja je povzročilo prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Ta sprememba se imenuje industrijska revolucija, ki se je začela v Veliki Britaniji. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Francijo je povzdignil v vojaško silo in postal narodni junak. Leta 1799 je izvedel državni udar in prevzel oblast v državi. Leta 1804 je bil okronan za Cesarja Francozov. Njegovo samovoljno vladanje imenujemo bonapartizem. Uvedel je obči državljanski zakonik, ki je uzakonil pridobitve revolucije, zavladal je Evropi. -
Nastanek ZDA
V sedemdesetih letih 18.stoletja se je spor kolonistov z Veliko Britanijo razvil v vojno za neodvisnost kolonij. Med vojno so se predstavniki 13 kolonij zbrali na zborovanju in 4.julija 1776 sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti. Leta 1789 je nova država dobila ustavo, v kateri so bila zapisana razsvetljenska načela. ZDA so bila republika, tri veje oblasti: zaikonodajno, zvršilno in sodno, federativna ureditev Združene države Amerike. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska družba se je delila na 3 stanove. Da bi kralj rešil finančno krizo, je maja 1789 sklical zasedanje predstavnikov vseh stanov. Nezadovoljstvo tretjega stanu so se razglasili za predstavnike francoskega ljudstva in ustanovili narodno skupščino. 14 julija 1789 so prebivalci Pariza, napadli državni zbor v trdnjavi Bastilja. Na podeželju so začeli kmetje napadati gradove svojih zemljiških gospodov. Začela se je francoska revolucija. -
Period: to
Ilirske province
Leta 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje povezal v posebno upravno enoto v okviru Francoske cesarstva. Poimenoval jo je Ilirske province, njihov sedež je bil v Ljubljani. -
Period: to
Metternichov absolutizem
V tem času je bil Metternich ena najpomembnejših političnih osebnosti v Avstriji; sprva je bil Notranji minister, kasneje pa predsednik vlade. Njegova vladavina je čas vsesplošne represije, katere glavno orožje sta bila cenzura in razvejana policija z ovaduhi. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Ljubljana je gostila kongres Svete alianse od januarja do maja 1821. Na tem kongresu so sodelovali avstrijski cesar, ruski car, neapeljski kralj in vrsta drugih pomembnih diplomatov. Ljubljano so izbrali tudi zato, ker je bila blizu Italiji. -
Period: to
Cesar Franc Jožef I.
Franc Jožef I. je prestol prevzel po revoluciji leta 1848, ko je nasledil strica Ferdinanda I. Po zadušitvi revolucije in zmagi nad Madžari v vojni za neodvisnost, je ukinil ustavni režim. Obdobje neoabsolutizma se je končalo po porazu v vojni s Piemontom in Francijo leta 1859. Cesar je bil prisiljen obnoviti ustavno vlado in država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo. V času vladanja Franca Jožefa I. je država sodelovala v vojnah z Prusijo, Francijo ter Italijo. -
Pomlad narodov in Zedinjena Slovenija
Svoboda govora, združevanja in tiska, ki jo je omogočila revolucija, je med Slovenci okrepila narodno gibanje. Celovški duhovnik Matija Majar Ziljski, slovenski študentje in izobraženci na Dunaju ter študentje v Gradcu so sestavili peticije. Duhovniki in študentje, ponekod tudi kmetje, so po slovenskih deželah zbirali podpise v njihovo podporo. Peticije so postale prvi slovenski politični program z imenom Zedinjena Slovenija. -
Period: to
Bachov absolutizem
Alexander von Bach je bil glavni predstavnik avstrijskega absolutizma in centralizma. Čas njegove politične dejavnosti je znan kot kot Bachov absolutizem. Stabiliziral je monarhijo in prepričeval kakršnekoli nacionalistične ali separatistične težnje v državi. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
V drugi polovici 19.stoletja je sledila druga industrijska revolucija z novimi izumi in tehničnimi izboljšavami: prvi avtomobil, novi veri energije so postali plin, elektrika in nafta, proizvodnja z tekočim trakom, rast bank... -
Nastanek kraljevine Italije
Italijani so bili razdeljeni na več držav. V drugi polovici 19. stoletja je pri združevanju Italije pobudo prevzelo Sardinsko kraljestvo. Leta 1860 je Giuseppe Garibaldi vodil pohod za osvoboditev in združitev Italijanov. Leta 1861 je nastala Kraljevina Italija in bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva. Že leta 1863 je Lincoln objavil deklaracijo o enakopravnosti sužnjev, nekaj dni po kapitulaciji južnih držav pa je Lincoln v svojem drugem predsedniškem mandatu postal žrtev atentata. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Avstro-Ogrska je bila dualistična zveza zahodne in vzhodne državne polovice habsburške monarhije, ki je bila oblikovana leta 1867 z vnovično uveljavitvijo malce modificiranih ogrskih konstitucionalnih aktov iz leta 1848. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Prizadevanje Nemcev po združitvi so se oblikovala v dva programa: malonemškega in velikonemškega. Ministrski predsednik Prusije je pripravil in izpeljal združitev nemških dežel brez Avstrije. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Pruski kralj Viljem I. je postal nemški cesar. -
Period: to
Rudolf Maister
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. -
Atentat na Avtsro-Ogrskega prestolonaslednika
28 junija je prestolonaslednik obiskal Sarajevo. Mladi Gavrilo Princip, Srb iz Hercegovin, je streljal nanj in ga smrtno ranil. Avstro Ogrska napove vojno Srbiji. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Na začetku 20.stoletju je v Evropi obstajalo pet velikih sil. VB, Francija, Nemčija, Rusija in Avstro Ogrska. Politični in gospodarski interesi so povzročili med njimi tekmovanje in napetosti, ki jih je še spodbujaa propaganda na obeh straneh. -
Period: to
Soška fronta
Del italijansko-avstro-ogrske fronte, ki se je odprla maja 1915 je potekala po slovenskem ozemlju tako imenovana soška fronta. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Gre za državni provizorij Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemljih, ki so do zadnjih dni prve svetovne vojne pripadala habsburški monarhiji. Obseg Države SHS ni bil nikoli natančno določen; sama je za svoja področja imela ozemlja Slovencev, Hrvatov in Srbov v Cislajtaniji, Translajtaniji ter Bosno in Hercegovino. -
Period: to
Sodobnost
Obdobje svetovnih vonj, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij(internet) in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Leta 1918 je srbski prestolonaslednik Aleksander Karadordevič razglasil združitev Države SHS in Kraljevine Srbije v novo državo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V času med obema vojnama so se v Kraljevini SHS kasneje preimenovali v Kraljevino Jugoslavijo. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Začela se je 1919 v versajski palači v Parizu, glavne odločitve so sprejemali veliki trije: predsednik ZDA, predsednik VB in predsednik Francije. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit , ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Trianonska pogodba-meja v Prekmurju
Meja med Kraljevino SHS in Madžarsko je bila določena s trianonsko pogodbo leta 1920. V veliki meri je upoštevala predloge Kraljevine SHS, ki je dobila Prekmurje, ki je prvič postal del slovenske politične skupnosti. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
ZDA so v dvajsetih letih 20. stoletja doživele močno gospodarsko rast, ki so jo omogočili svobodni trg, bogata nahajališča surovin,...Celotna gospodarska rast se je v času med obema svetovnima vojnama slonela predvsem na uspešni rasti ameriškega gospodarstva. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Italija se je po koncu vojne soočila s politično nestabilnostjo. V takih razmerah je rasla priljubljenost Benita Mussolinija in njegovega fašističnega gibanja. Obljubljal je popravo krivic ter povrnitev politične in gospodarske stabilnosti -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Po smrti Lenina je bil v letih 1922-1952 generalni sekretar vodstva komunistične partije Josif Stalin. Država, ki jo je poosebljal, je imela popolno oblast nad gospodarstvom, kulturo, javnim in zasebnim življenjem državljanov. -
Velika gospodarska kriza
Konec meseca oktobra leta 1929 se je zgodil »zlom borze« na Wall Streetu, ko so cene delnic v ZDA izjemno padle. Med ljudmi se je razširil preplah. Vsi so želeli prodati svoje delnice, a nihče jih ni želel kupiti. Zaradi zaprtosti je bilo sovjetsko gospodarstvo edino, ki ga kriza ni prizadela. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
V nestabilnih razmerah v Nemčiji je vzpon doživela Nacionalsociolastična delavska stranka. Vodil jo je Adolf Hitler. Stranka je poudarjala, da je Versajski mir za Nemčijo krivičen in poniževalen, za razkroj Nemčije so obtožili komuniste in Žide oz. Jude. Leta 1923 so nacisti z državnim udarom skušali prevzeti oblast, a niso uspeli, ter so Hitlerja zaprli. Takrat je Hiler napisal knjigo Mein Kampf- Moj boj, v kateri poudarja nacionalizem, rasizem in večvrednost Arijske rase. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
- aprila leta 1941 je nemška vojska brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Bombniki so najprej poleteli nad vojaška letališča, nato pa se preusmerili na Beograd, kjer je bilo v napadih ubitih več tisoč ljudi. Kmalu so se invaziji na Jugoslavijo priključile še ostale članice sil osi. Država je bila v nekaj dneh zasedena, kraljeva vlada pa je zbežala v London.
-
Nastanek OZN
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, ki je nastala leta 1945. Ustanovilo jo je 51 držav, ki so se po drugi svetovni vojni zavezale k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvoju prijateljskih odnosov med narodi ter spodbujanju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in človekovih pravic. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003. -
Period: to
Hladna vojna
Ob vzpostavitvi komunističnih držav v vzhodni in srednji Evropi je voditelje na zahodu prevzel strah pred širjenjem komunizma. Sledila so desetletja napetosti med obema velesilama in blokoma, ko ni bilo ne miru in ne vojne. Ta čas imenujemo hladna vojna. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo so 18. aprila 1951 v Parizu podpisali Robert Schuman za Francijo, Konrad Adenauer za Zvezno republiko Nemčijo, Paul van Zeeland in Joseph Meurnice za Belgijo, grof Carlo Sforza za Italijo, Joseph Bech za Luksemburg ter Dirk Stikker in Jan Van den Brink za Nizozemsko. -
Londonski memorandum
Na dan 5. oktobra 1954 so v Londonu zastopniki Jugoslavije, Italije, ZDA in Združenega kraljestva podpisali mednarodni dogovor, Londonski memorandum. S podpisom so začasno uredili neurejeno vprašanje razmejitvene črte med takratno Jugoslavijo in Italijo. Vprašanje meje je bilo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v slovenski Istri in okolici Trsta. -
Gibanje neurvščenih
Leta 1961 so se v Beogradu zbrali voditelji neuvrščenih. Konference gibanja neuvrščenih so se začeli naslednji dan in trajali vse do septembra. Na konferenci je sodelovalo 25 predstavnikov držav in 40 protikolonialnih ter osvobodilnih gibanj iz Azije, Evrope, Afrike in Latinske Amerike. Po šestih dnevih so na konferenci sprejeli dokument “O načelih neuvrščenih” kot alternativo blokovski razdelitvi in hladni vojni. -
Evropska gospodarska skupnost
Z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo leta 1951 je bil narejen prvi korak k zagotavljanju trajnega miru. Z Rimsko pogodbo leta 1957 je bila vzpostavljena Evropska gospodarska skupnost in začelo se je novo obdobje čedalje tesnejšega sodelovanja v Evropi. Vendar je v tem obdobju prišlo tudi do hladne vojne, ki je celino razdvojila za več kot 40 let. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza je bila vrh hladne vojne, ki se je začela na Kubi, ki je bila od leta 1961 socialistična država in je v neposredni bližini ZDA, graditi baze za namestitev jedrskih raket. Po pogajanju je Sovjetska zveza umaknila jedrske rakete s Kube. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna je bila ena najsmrtonosnejših in najbolj kontroverznih vojn v zgodovini. Zaradi prepletanja politik hladne vojne, nesporazumov in preveč samozavestnih domnev je vojna povzročila na milijone ubitih, ranjenih ali pogrešanih, na državo Vietnam pa je padlo več bomb kot katera koli država v zgodovini. Za mnoge Vietnamce je bila to brutalna državljanska vojna po sto letih kolonizacije, pri čemer je vsaka stran čutila, da se bori za neodvisnost. -
Ameriški pristanek na Luni
Ameriški astronavt Neil Armstrong je v okviru misije Apollo 11 kot prvi človek stopil na površje Lune. Sledil mu je tudi Buzz Aldrin. -
Jedrska nesreča v Črnobilu
Černobilska nesreča je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Je edina nesreča v zgodovini komercialne jedrske energije, kjer je prišlo do smrti zaradi sevanja. -
Plebiscit o samosvojitvi
Pred 30 leti, 23. decembra 1990 se je v Sloveniji vršil “Plebiscit o samostojnosti Slovenije”, eden velikih zgodovinskih korakov do končne osamosvojitve Slovenije. Na plebiscitu so slovenski volivci odločali o vprašanju: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra izid plebiscita je zavezoval slovensko politično oblast, da v pol leta uresniči plebiscitarno odločitev. -
Prve večstrankarske volitve
Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so slovenski volivci prvič po dolgih desetletjih znova lahko sodelovali na demokratičnih in svobodnih volitvah. Zadnje, popolnoma demokratične in svobodne volitve so bile pred tem daljnega leta 1928, nato pa so od leta 1929 sledila starojugoslovanska kraljeva diktatura, druga svetovna vojna in po drugi svetovni vojni komunistična partijska diktatura. -
Vojna za Slovenijo
Republika Slovenija je samostojnost razglasila 25. junija 1991. Istega dne so oklepne in druge enote JLA začele oboroženo agresijo, da bi zasedle mejne prehode. JLA je imela nalogo, da prekine povezave Slovenije s svetom, razoroži pripadnike TO in Policije ter prisili vodstvo slovenske države v zaustavitev ukrepov, ki jih je sprejelo za ustanovitev samostojne države. -
Sprejetje slovenske ustave
S 179 glasovi za je republiška skupščina 23. decembra 1991, na prvo obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije, sprejela novo ustavo. S tem je država dobila najpomembnejši akt za konstituiranje svoje državnosti, s čimer se je odpravila tudi velika ustavna in splošna zakonska nepreglednost. -
Razglasitev samostojnosti
Tega dne je bila namreč slovesno razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija kot nova država na evropskem in svetovnem zemljevidu. Sprva je napredovala s počasnimi koraki, toda pred prvo svetovno vojno in takoj po njej je dobila močnejše pospeške, zlasti pa med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu, ko je prišlo do izrazitejših preskokov pri njenem delnem in postopnem uresničevanju. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 je bil začetek razprav o osnutku obeh omenjenih zakonov pomemben mejnik v zgodovini slovenskega osamosvajanja. Če se je aprila 1990 v resnici spremenil politični sistem iz enopartijskega v večstrankarskega se je z zakonoma o denacionalizaciji in privatizaciji začel proces spreminjanja še gospodarskega sistema, ki se je končal šele jeseni 1991, ko sta bila sprejeta zakona o privatizaciji stanovanj in denacionalizaciji. -
Evropska unija
Je edinstveno gospodarsko in politično partnerstvo med 27
demokratičnimi evropskimi državami, ki si skupaj prizadevajo za mir in blaginjo. -
Priključitev Evropskih unij
Težnja Slovenije k vključitvi v Evropsko unijo je izhajala iz tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja z Evropsko unijo ter iz slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor. Pomembni razlogi, ki so narekovali strateški cilj Slovenije, da se vključi v Evropsko unijo, so bili tudi varnostni. Slovenija je bila prepričana, da vprašanja nacionalne varnosti in obrambe lahko učinkoviteje rešuje v okviru Evropske unije in zveze NATO. -
Vključitev v NATO
Slovenija je članica Nata postala 29. marca 2004. Povabilo za članstvo je bilo dokaz, da so nas tedanje članice prepoznale kot državo, ki je politično in obrambno sposobna prispevati k uresničevanju določb Severnoatlantske pogodbe; ta je ne glede na to, da velja že skoraj sedemdeset let, še vedno temeljni dokument evroatlantske skupnosti. -
Vstop v evroobmočje
Slovenija je evro uvedla kot prva izmed desetih držav, ki so se EU pridružile leta 2004. S letom 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo. Od 15. januarja 2007 je v Sloveniji mogoče plačevati samo z evrskimi bankovci in kovanci; do vključno 14. januarja 2007 je namreč potekalo obdobje dvojnega obtoka, ko so se pri gotovinskem plačevanju lahko uporabljali tudi tolarski bankovci in kovanci. -
Period: to
Gospodarska kriza
Z gospodarsko rastjo se je življenjska raven prebivalcev ter okrepila kupna moč. V letih 2008-2013 je svet in Slovenijo pretresla gospodarska kriza, po letu 2014 pa je sledila ponovna rast -
Epidemija covid
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije. Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom je prišel v letališču v Italiji.