-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Okoli leta 3500 pr. n. št. so se v dolini reke Nil, Evfrata in Inda pojavile prve civilizacije. Ti zgodnji ljudje so se naselili ob vodnih virih in razvili oblike kmetijstva ter urbano življenje. Zgradili so si mesta, templje, palače in razvili pismenost, kar je prispevalo k razvoju trgovine, obrti in družbene organizacije. Te zgodnje civilizacije so postavile temelje za kasnejše napredne kulture in so pomembno prispevale k človeškemu razvoju. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba (minojska in mikenska civilizacija)
Med obdobjem 2200 in 1120 pr. n. št. se je na grškem ozemlju razvila predhodna doba, ki vključuje minojsko in mikensko civilizacijo. Minojska civilizacija se je razvila na Kreti in je bila znana po svoji umetnosti, trgovini in morski moči, medtem ko je mikenska civilizacija vladala na grškem kopnem in je bila znana po svojih gradbenih dosežkih, trgovini in vojaški moči. Obe civilizaciji sta vplivali na kasnejšo grško kulturo in sta pomembno prispevali k razvoju evropske civilizacije. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, obdobje med 12. in 8. stoletjem pr. n. št., je bilo zaznamovano s socialnim in gospodarskim propadom, upadom umetnosti in pismenosti ter selitvijo ljudstev. V tem obdobju so se razvile grške poleis ali mesta-države, ki so postale temelj grške kulture. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Nastanek grških polisov (od 800 pr. n. št. dalje) je bil posledica razvoja grškega mesta v samostojno državo. Polisi so bili sestavljeni iz mest in okoliških podeželskih območij ter so bili organizirani v majhne in neodvisne enote, ki so imele lastne oblike vladanja, zakonodajo in obrambo. Ta oblika organizacije je pripeljala do izrazitega razvoja grške kulture in politike. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična grčija
Arhaična Grčija (od 8. do 6. stoletja pr. n. št.) je bila zaznamovana s kulturnim razcvetom, ustanovitvijo olimpijskih iger, razvojem polisov in krepitvijo demokracije ter filozofije. V tem obdobju so grški mesti-državi postali pomembni igralci v Sredozemlju in so vodili številne vojne med seboj. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Po legendi so Romul in Rem na tem mestu ustanovila mesto Rim. Postalo je eno najpomembnejših mest v zgodovini zahodne civilizacije. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Obdobje v rimski zgodovini, ko so Rimljani izbrali, da bodo svojo državo vodili z republiko. Bilo je obdobje politične nestabilnosti in vojn, ki so vodile do vzpona rimskega imperija. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična grčija
Klasična Grčija (od 5. do 4. stoletja pr. n. št.) je bila zaznamovana s kulturnim in umetniškim razcvetom, razvojem demokracije v Atenah, ustanovitvijo Peloponeške vojne, osvajanjem Aleksandra Velikega in vplivom filozofije, kot sta platonizem in aristotelizem. V tem obdobju so grški mesti-državi dosegle vrhunec politične in kulturne moči. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (od 499 pr. n. št. do 479 pr. n. št.) so bile serija vojn med Grki in Perzijci, ki so se borili za nadzor nad grškimi mestnimi državami v Mali Aziji. Grki so se združili v odporu proti Perzijcem in zmagali v ključnih bitkah, kot sta bitka pri Maratonu in bitka pri Salamini, kar je omogočilo ohranitev grške neodvisnosti in kulturne dediščine. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander veliki
Grški kralj Makedonije, znan po svojih osvajalskih podvigih in širjenju makedonskega vpliva po Grčiji, Egiptu, Perziji in drugod. Umrl je mlad in njegovo cesarstvo se je razpadlo. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična grčija
Helenistična Grčija (od 4. do 2. stoletja pr. n. št.) je bila zaznamovana s širjenjem grške kulture in ideologije v Azijo, Egipt in območja Balkana. Po smrti Aleksandra Velikega se je razdelila na več ločenih kraljestev, vključno s Ptolemejskim Egiptom in Seleukidskim kraljestvom. V tem obdobju so bile filozofija, znanost, umetnost in arhitektura zelo cenjene in so pustile pomemben vpliv na kasnejše civilizacije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Serija vojn med Rimom in Kartagino, ki so trajale več kot 100 let. Vodile so k rimski zmagi in širjenju rimskega vpliva po Sredozemlju. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska grčija
Rimska Grčija (od 146 pr. n. št. do 324 n. št.) je bila obdobje, ko je rimska republika prevzela nadzor nad Grčijo. Grki so še naprej ohranjali svojo kulturo, umetnost in jezik, vendar so jih Rimljani prevzeli in jih vključili v svojo civilizacijo. Rimljani so sprejeli grške filozofske in umetniške ideje ter jih uporabili za izgradnjo svojega imperija. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Rimski politik in vojskovodja, ki je zaslovel po osvajanju Galije in preoblikovanju Rimske republike v Rimsko cesarstvo. Umrl je zaradi zarote senatorjev. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Nastopil je po smrti svojega strica Julija Cezarja in postal prvi rimski cesar. Njegov dolg in uspešen vladarski mandat je pomenil začetek pax Romana. -
Period: 27 BCE to 467
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je nastalo, ko je rimski senat imenoval Oktavijana, kasneje poznanega kot Avgust, za cesarja Rima. Bilo je obdobje velikega razcveta in moči Rima, ki je trajalo do padca Zahodnega Rimskega cesarstva. -
1 CE
Začetek krščanstva
Tradicionalno se verjame, da se je krščanstvo začelo z rojstvom Jezusa Kristusa, vendar datum njegovega rojstva ni natančno znan. Krščanstvo je postalo pomembna verska sila v Rimskem cesarstvu v 4. stoletju. -
324
Rimski imperij se razdeli na Vzhodni in Zahodni del
Po dolgem obdobju notranjih sporov in vojn med različnimi frakcijami rimske oblasti, cesar Konstantin Veliki razdeli Rimski imperij na dva dela - Vzhodni in Zahodni. Zahodni del Rimskega imperija je kasneje razpadel zaradi številnih notranjih konfliktov in vdorov barbarov. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo (od 324 do 1453 n. št.) je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki se je razvilo iz Rimskega cesarstva. V tem obdobju se je razvila bogata in sofisticirana kultura, ki je združevala grško in rimsko dediščino. Cesarstvo se je soočalo s številnimi izzivi, vključno z invazijami, upori, verskimi razdori in političnimi spopadi, vendar je preživelo do padca Konstantinopla leta 1453. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Cesar Teodozij I. je sprejel zakon, da je krščanstvo postalo edina in uradna vera v Rimskem cesarstvu. S tem je bilo krščanstvo postavljeno na isti nivo z ostalimi religijami, vendar pa so bili nato drugi politeistični kulti kmalu prepovedani. -
467
Propad Zahodnega dela Rimskega cesarstva
Zaradi številnih notranjih in zunanjih konfliktov ter vdora barbarov je zahodni del Rimskem imperija podlegel propadu. S tem se je končalo več kot 500 let trajajoče obdobje Rimskega imperija. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstevin propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. v gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Justinijan I. je bil eden najuspešnejših cesarjev Bizantinskega cesarstva. Pod njegovo vladavino so bile sprejete številne reforme, ustanovljene številne šole in zgradbe, kot je Hagia Sophia. Justinijan je tudi organiziral vojsko in poskrbel za ponovno združitev Rimskega cesarstva. -
622
Začetek islama
Leto, ko se je Muhamed umaknil v votlino Hira v bližini Meke in prejel prvo Božjo objavo. To leto je tudi začetek islamskega koledarja, ki se imenuje Hidžra. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bilo zgodovinsko območje v Alpah, ki se je nahajalo na območju današnje Slovenije, Avstrije in Italije. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Dolgo obdobje v zgodovini Španije, ko so kristjani skušali ponovno osvojiti ozemlje, ki so ga zavzeli muslimani. Ta proces se je končal leta 1492, ko so španski kralji osvojili Granado in s tem končali dolgoletno obdobje španske rekonkviste. -
800
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja
Papa Leon III. je v letu 800 kronal Karla Velikega za rimskega cesarja. Ta dogodek je simboliziral ponovno združitev Zahodnega in Vzhodnega Rimskega cesarstva. -
1054
Velika shizma
Cerkev vzhodnega in zahodnega krščanstva sta se ločili, potem ko so se zgodile številne različice glede dogme, pravil in obredov. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
To je bilo obdobje vojn, ki so jih krščanski voditelji organizirali, da bi ponovno pridobili nadzor nad Svetim mestom Jeruzalemom in drugimi svetimi kraji na Bližnjem vzhodu. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta bila gibanja, ki sta se pojavila v Evropi v 14. stoletju in sta prinesla obuditev zanimanja za klasiko in znanost ter obdobje kulturnega preporoda. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili plemiška družina, ki je vladala na območju današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. -
1348
Epidemija kuge
To je bila ena najsmrtonosnejših epidemij v zgodovini, ki je ubila veliko prebivalcev Evrope in Azije. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
V tem obdobju so se turški vpadi na slovensko ozemlje začeli stopnjevati. Turki so napadli Kranjsko, notranjsko in Primorsko ter celo pred vrati Dunaja leta 1529. Slovenska ozemlja so bila pod stalno grožnjo in obremenjena s plačevanjem dajatev Turkom. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Tiskarski stroj je bil izum nemškega izumitelja Johanna Gutenberga in je bil ključnega pomena za razvoj knjige in širjenje znanja. -
1453
Turško zavzetje konstatinopla
Turško zavzetje Konstantinopla je bilo ključni dogodek v zgodovini Otomanskega cesarstva, saj je to označilo konec Vzhodnega rimskega cesarstva. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
V tem obdobju so na slovenskih tleh izbruhnili številni kmečki upori. Med najbolj znanimi so bili kmečki upor leta 1515 na Koroškem, upor leta 1573 v Štajerski in Koroški ter upor leta 1689 na Kranjskem. -
1492
Kolumovo odkritje amerike
To je bilo zgodovinsko odkritje Amerike, ki je spremenilo svet in omogočilo širitev evropske kulture v Novi svet. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je poudarjalo potrebo po reformi v rimskokatoliški cerkvi in je vodila do nastanka protestantskih cerkva. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskani knjigi sta bila Katekizem in Abecednik, ki jo je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar -
1555
Augsburški verski mir
Augsburski verski mir je bil dogovor med katoliško in protestantsko vero, ki je določil, da so ljudje lahko veroizpovedi, kakršno želijo, ne glede na uradno religijo države. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
V tem obdobju je Adam Bohorič objavil prvo slovensko slovnico, ki je bila ključni korak k standardizaciji slovenskega jezika. Poleg slovnice je Bohorič leta 1584 tudi prevedel del Svetega pisma v slovenski jezik. -
Period: to
Ludvik XIV. in Absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je krepil svojo moč in uvedel absolutistični režim v Franciji. Označuje obdobje, v katerem je bilo francosko ozemlje enotno pod absolutistično oblastjo kralja. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bil kulturni in intelektualni gibanje, ki se je razvilo v Evropi v 18. stoletju. Poudarjalo je razum, znanost in svobodo ter nasprotovalo verski dogmi in absolutni oblasti. V tem obdobju so se pojavili številni veliki misleci, kot so Voltaire, Montesquieu in Rousseau. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska vladarica, ki je zaslovela po svojih reformah in modernizaciji avstrijske države. Med njenimi najpomembnejšimi dosežki so reforme šolstva, sodstva in uprave ter ukrepi za zmanjšanje privilegijev plemstva. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je bila prelomno obdobje v zgodovini človeštva, ki je vodila do prehoda iz ročne proizvodnje k strojni proizvodnji. Začela se je v Angliji, kjer so bile razvite stroje za predelavo bombaža, povečana produktivnost, nova tehnologija in izum parnega stroja pa so pripeljali do povečanja proizvodnje tekstila in širitve industrije na druge panoge. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski general, ki se je povzpel na prestol in postal cesar Francije. Bil je znan po svojih vojaških dosežkih in uspešnih osvajanjih, vendar je bil njegov režim tudi znan po diktatorskem vladanju. -
Nastanek ZDA
Nastanek ZDA se je zgodil, ko so bile trinajst kolonij britanskega imperija razglašene za neodvisne države. Razlog za osamosvojitev je bila želja po svobodi in neodvisnosti ter nesoglasja z britansko vlado glede obdavčitve. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila družbena in politična revolucija, ki je potekala med letoma 1789 in 1799 in je privedla do konca francoske monarhije in uvedbe prve francoske republike. Vzrok za revolucijo je bil nezadovoljstvo ljudi z absolutno vladavino kralja in plemstva, visoko obdavčitvijo in neenakostjo med bogatimi in revnimi. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile vzpostavljene pod vladavino francoskega cesarja Napoleona. Gre za območje, ki zajema večino današnje Slovenije, Hrvaške in del Italije, kjer so uvedli francoski pravni in upravni sistem ter poskušali vnašati spremembe v gospodarsko in družbeno življenje. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je obdobje, ki se nanaša na vladavino avstrijskega politika Klemensa von Metternicha, ki je prevzel vodilno vlogo na Dunaju po Napoleonovem porazu. Metternich je vladal s strogimi nadzornimi ukrepi in cenzuro, da bi preprečil vstaje in širjenje liberalnih idej, saj je verjel, da je vladavina samovoljnega cesarja edini način, da se ohrani stabilnost države. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Kongres svete alianse v Ljubljani je bil srečanje evropskih vladarjev in diplomatov, ki so si prizadevali za obnovitev avtoritarnih monarhij v Evropi po Napoleonovih vojnah. Na srečanju so bile sprejete odločitve, ki so podpirale obnovo starodavnega reda in omejevanje liberalizma. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do smrti leta 1916. Njegova vladavina je bila zaznamovana z modernizacijo in industrializacijo Avstrije, hkrati pa tudi s krepitvijo centralne oblasti ter omejevanjem svobode in avtonomije posameznih dežel. -
Pomlad narodov
Pomlad narodov se nanaša na serijo revolucij in vstaj, ki so se zgodile v Evropi. Revolucije so bile posledica nezadovoljstva ljudi zaradi avtoritarnih vladav, revščine in omejevanja svobode. V tem času se je tudi ustanovila Narodna gvarda, ki je pozivala k združitvi vseh slovenskih dežel in oblikovanju Zedinjene Slovenije. -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem se nanaša na vladavino avstrijskega kanclerja Feliksa Schwarzenberga, ki je po neuspešni revoluciji leta 1848 prevzel vodilno vlogo na Dunaju. Pod njegovim vodstvom so bile uvedene številne represivne politike, vključno z omejevanjem svobode tiska in ustanavljanja političnih organizacij. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je začela sredi 19. stoletja in je temeljila na razvoju nove tehnologije, predvsem na področju proizvodnje železa in jekla, ter uvedbi novih virov energije, kot so nafta in plin. Ta revolucija je privedla do nadaljnjega povečanja proizvodnje, razvoja železnic in širjenja telegrafa, ki sta omogočila hitrejšo in bolj učinkovito komunikacijo. -
Nastanek kraljevine Italije
Nastanek Kraljevine Italije se je zgodil kot posledica združitve različnih italijanskih držav in provinca pod vodstvom italijanskega nacionalista in vojskovodje Giuseppeja Garibaldija ter italijanskega premiera Camilla di Cavoura. Ustanovljena kraljevina je združila nekdanje kraljevine Sardinijo, Lombardijo, Benečijo in Deželo Firence ter nekatere manjše državice. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je bila vojna med Severnimi in Južnimi državami ZDA, ki se je začela po izvolitvi Abrahama Lincolna za predsednika. Glavni vzrok za vojno je bil spor glede suženjstva, ki se je razlikoval med Severom in Jugom. Vojna je prinesla konec suženjstva v ZDA in krepko okrepila oblast predsednika države. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Nastanek Avstro-Ogrske se je zgodil kot posledica avstro-ogrskega izvensodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Avstrijo in Madžarsko. Pomenil je preoblikovanje Habsburške monarhije v dvojno monarhijo, ki je bila sestavljena iz dveh ločenih držav, Avstrije in Madžarske, ki sta imeli vsaka svojo vlado, ustavo in parlament. Skupne zadeve so bile urejene s skupnim ministrstvom za finance, obrambo in zunanje zadeve. -
Nastanek nemškega cesarstva
Nastanek Nemškega cesarstva je bil posledica vojaške zmage nad Francijo v vojni leta 1870/71 in združitve številnih nemških držav v eno cesarsko državo. Prvi cesar je bil Prusijanec Wilhelm I., ki je vladal kot nemški cesar. Cesarstvo je bilo sestavljeno iz 26 nemških držav in imelo je konstitucijo, ki je določala delitev oblasti med cesarjem in parlamentom ter omejevala pravice državljanov.