Istockphoto 1092170968 612x612

Časovni trak zgodovina

  • Period: 5000 BCE to 3000 BCE

    Preddinastično obdobje (stari Egipt)

    Sredi 5. tis. pr. Kr. so se prazgodovinske kulture začele stalno naseljevati. Začeli so uporabljati železo, velik vpliv je imela sumerska civilizacija iz Mezopotamije. Od 4. tis. pr. Kr. traja združevanje egipta v enotno državo.
  • 3500 BCE

    Pisava (Mezopotamija)

    Pisava (Mezopotamija)
    Sumerski svečeniki so sredi 4. tisočletja pr. Kr. izumili pisavo- zlogovna klinopisna, ki so jo pisali na glinene tablice.
    Razvili so jo za lažje delovanje državne uprave in trgovskega delovanja (zapisovali so pobrane davke, zapisovali trgovske pogodbe, zakone...).
  • Period: 3100 BCE to 3000 BCE

    Sumersko obdobje (Mezopotamija)

    V Mezopotamiji se je izoblikovala prva visoka civilizacija v zgodovini, v porečju rek Evfrata in Tigrisa. Sumerske mestne državice so bile Ur, Uruk, Eridu, Lagaš, Kiš in Nipur. Sumerci so bili odvisni od namakalnega poljedelstva, pojavila se je organizacija družbe: vrhovni svečenik, plemstvo in meščani.
    Zigurat- terasast tempelj, ki je bil središče sumerskih mest.
  • Period: 3000 BCE to 2600 BCE

    Zgodnjedinastično obdobje (stari Egipt)

    3200 pr. Kr. uspe faraonu Menesu združiti Spodnji in Zgornji Nil, prestolnica je v Memfisu.
    Začne se bronasta doba v Egiptu.
  • Period: 3000 BCE to 1200 BCE

    Troja (antična Grčija)

    Vrhunec doseže 2. tis. pr. Kr., nadzor nad trgovsko potjo med Azijo in Evropo.
    Obdajalo jo je obzidje, v mestu je stal megaron.
    Kralj Agamemnon napadel in zazvel mesto.
    Schliemann.
  • Period: 2600 BCE to 2200 BCE

    Staro kraljestvo (stari Egipt)

    Država se je razdelila na okrožja ali nome.
    Faraoni so prikazani kot bogovi (npr. Keops, Snefru, Mikerin).
    Ker so bili mirni časi, je potekel družbeni in gospodarski razvoj- gradnja piramid!!
    Moč faraonov je pešala in na oblast so prišli nomarhi.
    Zaradi izsuševanja in naravnih katastrof je konec.
  • 2500 BCE

    Gradnja piramid (stari Egipt)

    Gradnja piramid (stari Egipt)
  • Period: 2400 BCE to 2200 BCE

    Akadsko kraljestvo (Mezopotamija)

    Semitska nomadska plemena so se začela priseljevati in prevzemati kulturo staroselcev.
    Kralj Lugalzagezi je poskusil združiti vse sumerske mestne državice pa mu ni uspelo, nato je Šargonu I. uspelo podrediti in ustanoviti enotno sumersko državo. Prestolnica je bila v mestu Akad.
    Širili so ozemlje, veliko so trgovali, značilna je bila dvojezičnost, saj so se mešali staroselci in semitska nomadska plemena...
  • Period: 2200 BCE to 2000 BCE

    Prvo vmesno obdobje (stari Egipt)

    Egipt je spet razdeljen in za oblast se borijo nomarhi.
  • Period: 2200 BCE to 1375 BCE

    Minojska civilizacija (antična Grčija)

    Prva grška civilizacija se je razvila na Kreti, kjer je preplet različnih kultur.
    Prihod preb. z vzhoda prinese začetek trgovine, pred tem je bilo značilno kmetijstvo.
    Plemiške družine postavijo palače po otoku za nadzor.
    Ženske imajo pomen, se pojavljajo v javnosti.
    Keramika, mojstri obdelave kovin.
    Slikovna linearna A pisava.
    Na geološkem nemirnem območju.
  • Period: 2000 BCE to 1700 BCE

    Srednje kraljestvo (stari Egipt)

    Vladarji iz Teb ponovno združijo Egipt, prestolnica v Tebah.
    Faraon Sezostris III. je razpustil službo nomarhov in centraliziral državo.
    Imeli so dobro izurjeno vojsko, nove obdelovalne površine, razcvet literature in umetnosti...
  • Period: 2000 BCE to 1200 BCE

    Mikenska civilizacija (antična Grčija)

    Zlogovna linearna B pisava.
    Priseljevala so se grška plemena: Eolci, Jonci, Ahajci in se stapljali s staroselci.
    Ustanovili utrjena mesta in države: Mikene, Tirint.
    Plemstvo postavi utrjene palače, ob njih so obrtne delavnice.
    Megaron- reprezentančna dvorana za sprejem gostov, pojedine...
    Razvoj trgovine in gradbeništva, organizirana vojska in centralna uprava.
    Propad ob dorski selitvi.
  • 1800 BCE

    Slikovna linearna B pisava (antična grčija)

    Slikovna linearna B pisava (antična grčija)
    Minojci.
  • Period: 1800 BCE to 1700 BCE

    Starobabilonsko kraljestvo (Mezopotamija)

    V Mezopotamijo so se naselili semitski Amoriti in si zgradili mesto Babilon.
    Kralj Hamurabi je v 18. stoletju pr. Kr. združil Mezopotamijo in dal zapisati hamurabijev zakonik, ki je vseboval krute telesne kazni v klinopisu. S tem je zagotovil družbeni red.
    V Mezopotamiji se je družba delila na različne sloje: vladajoči sloj, svobodnjaki, polsvobodnjaki in sužnji.
  • Period: 1700 BCE to 1600 BCE

    Drugo vmesno obdobje (stari Egipt)

    Zaradi politične in gospodarske oslabitve Egipta so na oblast prišli Hiksi. Predstavili so nekaj novosti, kot so bojni voz in bronaste puščične konice. Prestolnica je bila v Avarisu.
    Nadzorovali so trgovske poti.
  • Period: 1600 BCE to 1100 BCE

    Novo kraljestvo (stari Egipt)

    Faraon Ahmose: premagal Hikse in združil Egipt.
    Egipt postane velesila v Sredozemlju.
    Tutmozis III.: razširil območje na jugu in na severovzhodu.
    Amenofis IV.: uvedel vero v enega boga.
    Ramzes II. :spopad s Hetiti pri Kadešu in podpis prve mirovne pogodbe.
    Ramzes III.: ubranil Egipt pred ljudstvi z morja.
    Začetek uporabe železa.
  • 1400 BCE

    Zlogovna linearna B pisava (antična Grčija)

    Zlogovna linearna B pisava (antična Grčija)
    Mikenci.
  • Period: 1400 BCE to 600 BCE

    Asirsko kraljestvo (Mezopotamija)

    Po vladanju Hamurabija so Babilon zasedli Hetiti.
    Asirci so si zagotovili položaj velesile v 14. st. pr. Kr. Kraljestvo se je nahajalo na severu Mezopotamije.
    Širili so ozemlje in vrhunec dosežejo, ko osvojijo Egipt v 10. st pr. Kr.
    Velika knjižnjica po kralju Asurbanipalu II.
    Vojaška družba je imela velik pomen, začeli so uporabljati železo, uniči jih babilonija.
  • 1200 BCE

    Atene (antična Grčija)

    Atene (antična Grčija)
    Atene so bile največji polis v osrednji Grčiji, ki je nastal na ravnem griču. Prebivalci, Jonci, so se ukvarjali s kmetijstvom in trgovino. Kraljevina->aristokracija (državo je vodilo 9 arhontov).
    Drakon: zbral in uredil zakonske predpise, Solon: odpustil dolgove kmetom, zemljiški maksimum, prepovedal suženjstvo..., Pejzistrat: s prevaro prišel na oblast, Klejsten: 10 fil, Ostrakizem: izgnati tirana.
    Timokracija je delitev državljanov na 4 razrede:petstomernikarji, konjeniki, vprežniki in teti.
  • Period: 1200 BCE to 800 BCE

    Prehodno (temno) obdobje (antična Grčija)

    Konec bronaste dobe->železna.
    Mikenska civilizacija propade.
    Nehajo uporabljati pisavo, začnejo pisati šele 800 pr. Kr. (grški alfabet).
    Dorci so začeli poseljevati V in J obalo Peloponeza, Kiklade in Sporade in J obalni pas Male Azije. To je trajalo več desetletij. Stapljali s starim prebivalstvom (Ahajci, Jonci, Eolci).
    S MA: Eolija, osrednja MA: Jonija, J MA: Dorida.
    Nastanejo majhne kraljevine, ki jih vodijo lokalni kralji. Družba se deli na: samosvoje plemstvo, svobodnjake, sužnje, tete.
  • Period: 1100 BCE to 700 BCE

    Tretje vmesno obdobje (stari Egipt)

    Egipt razpade.
    J Egipta si prisvoji Kušitsko kraljestvo (25. dinastija črnih faraonov).
    Nato na oblast pridejo asirci.
  • Period: 900 BCE to 200 BCE

    Sparta (antična Grčija)

    Dorci se naselijo na J Peloponeza-> Sparta. Imeli so strogo vojaško organizirano družbo.
    Staroselcem odvzamejo pravico in jih spremenijo v helote. Prebivalstvo se je delilo na: Spartiate, periojke, helote.
    Politična ureditev: dva kralja, efori, geruzija, apela.
    Spartanska vzgoja, kripteja, peleponeška zveza, falanga.
  • 800 BCE

    Polis (antična Grčija)

    Polis (antična Grčija)
    Polis so nastali po dorski selitvi, zaradi naraščanja št. prebivalstva, razčlenjena in težko prehodna pokrajina, delitev na plemena...Nastali so na vzpetinah. Po površini so majhne mestne državice, ne več kot 100km² (večje so Sparta, Atene). Vsak polis je imel svoje zakone, božanstvo, koledar... Državljani so dobili pravico odločanja, polis so imele različne oblike vladanja: kraljevina, aristokracija, oligarhija, tiranija in demokracija.
    -Avtonomija, elevterija, avtarkija, agora, stoia.
  • 800 BCE

    Grški alfabet (antična Grčija)

    Grški alfabet (antična Grčija)
    Grki po približno 400 letih brez linearne B pisave (utonilo v pozabo), razvijejo grški alfabet. Črke za pisavo so prezveli od Feničanov.
  • Period: 800 BCE to 600 BCE

    Velika kolonizacija (antična Grčija)

    Grki so ob obalah Črnega in Sredozemskega morja ustanovili več sto kolonij.
    Vzroki: pomanjkanje rodovitne zemlje, naraščanje prebivalstva, trgovina, spoznavanje sveta, politični vzroki...
    Na zahodu so ozemlje širili do južne Italije, Sicilije, obala Španije in Francije, na jugu sever Afrike in obale Črnega morja.
    Posledice: širitev grške kulture in načina življenja.
  • 700 BCE

    Falanga

    Falanga
    Nov način bojevanja- težko oboroženi pešci, stisnjeni v bojno vrsto.
  • Period: 700 BCE to 300 BCE

    Pozno obdobje (stari Egipt)

    Asirci za kralja postavijo kneza iz Saisa (26. saitska dinastija).
    Perzijski kralj Kambiz II. porazi egipčansko vojsko in osvoji Egipt.
    Aleksander Veliki prisvoji Egipt brez boja.
    Po njegovi smrti zavlada Ptolemaj I. (ptolemajska dinastija).
    Vladali do 30. leta pr. Kr., nato priključijo Rimski imperij.
  • Period: 600 BCE to 500 BCE

    Novobabilonsko kraljestvo (Mezopotamija)

    Semitsko pleme Kaldejcev premaga asirsko oblast. Obsegala je J Mezopotamijo.
    Pod kraljem Nebukadnezarjem II. je postala velesila.
    Širili so ozemlje, nove zgradbe (semiramidni viseči vrtovi, zigurat).
    539 pr Kr. jih premagajo Perzijci.