-
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 0, ko se začne naše štetje, s čimer se začne stari vek.
-
Ohranili so se pisni, materialni, ustni in avdio-vizulani viri. Delimo jih na primarne vire, sekundarne in tercialne oziroma na zgodovinsko literaturo.
-
Se je začela zaradi otoplitve ko se je spremenilo življenjsko okolje. Začeli so sodelovati v hordah, izumirale so velike živali, nova orodja/orožja. Bili so lovci ribiči in nabiralci. Verovali so v duhove rastlin, žival, rek..
-
Vzroki so sodelovanje v plemenih, rokodelske dejavnosti in blagovna menjava ter ustanovitev poljedelskih vasi-stalna naselitev. Poljedelstvo je bilo požigalniško, selilno in motično.
-
V njej civilizacije--> Sumerska, Akadska država, Hetiti, Starobabilonsko Kraljestvo in Asirska država. Pridobljena prva mesta, koledar, davki, pisava, namakalni sistemi, centralizirano/glavno mesto.
-
Izum pisave
-
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike. Sledila je prazgodovinskemu Egiptu in se začela razvijati okoli 3150 pr. n. št. s politično združitvijo Gornjega in Spodnjega Egipta. Zgodovina starega Egipta se je dogajala v nizu stabilnih kraljestev (Staro kraljestvo zgodnje bronaste dobe, Srednje kraljestvo srednje bronaste dobe in Novo kraljestvo pozne bronaste dobe) in nizu relativno nestabilnih vmesnih obdobij s skupaj 31 vladarskimi dinastijami.
-
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz. na začetku bronaste dobe. Sumerci so se naselili v dolinah rek Evfrat in Tigris, kjer so zaradi rodovitne prsti in rednega namakanja lahko pospešeno pridelovali žita in ostale poljščine, kar jim je omogočilo obstanek na tem področju.
-
Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800-1800 pr. n. št., je bila starodavna civilizacija ob bregovih rek Ind in Ghagar-Hakra v današnjem Pakistanu. V zadnjem času v luči novih dognanj hindujski nacionalisti vztrajajo, da bi bil izraz preimenovan v Sarasvatijska civilizacija.
-
Akadsko kraljestvo je starodavni semitski imperij s središčem v mestu Akad in okoliških regijah v antični Mezopotamiji, ki je združevalo vse avtohtone Akadsko govoreče Semite in sumerske govorce pod eno, praviloma večjezično kraljestvo. Akadsko kraljestvo je nadzorovalo Mezopotamijo, Levant ter dele Irana.
-
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21. in 20. stoletju pr. n. št. vladala iz Ura, in kratko živeča država, katero zgodovinarji omenjajo kot zametek kasnejšega cesarstva.
-
Minojska in mikenska kultura- Dorska selitev
-
Začetki segajo v dobo pred leti, je druga najstarejša svetovna vera, za Hinduizmom. Judovska vera je nastala na Bližnjem vzhodu v nomadskem ljudstvu Hebrejcev. Ti so za razliko od okoliških politeističnih ljudstev verovali le v enega boga. Legendarni začetnik vere je bil Abraham, ki je postavil temelje monoteizma tudi za druge religije, med drugim krščanske religije in islam.
-
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto.
-
Asirija [asírija] je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris. Prvotno je bila kolonija Babiloncev, v kateri je vladal babilonski podkralj.
-
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št.[1] Sledila je grškemu temnemu veku.
-
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov. Njihovo priseljevanje iz evrazijskih step v Perzijo ali Iran se je začelo že v začetku 1. tisočletja pr. n. št.
-
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. (konec klasične dobe) do priključitve Egipta kot zadnje helenistične države rimskemu imperiju leta 30 pr. n. š