Časovni Trak Rimske Države od Republike do Zatona Imperija

Rimska Republika

Period: 509 BCE to 27 BCE

Po smrti Tarkvinija Ošabnega, se je Rimska kraljevina spremenila v Republiko.
Močan vpliv patricijev (bogataši, veleposestniki), plebejci pa niso imeli vpliva.
Magistrati so bili državni uradniki
Dva konzula, ki sta poveljevala vojski in sklicevala senat in zbore
Sužnji so bili vojni ujetniki in ljudje v velikih dolgovih.
Zbore so sestavljale dekurije, centurije in kurije.

Pravice za plebejce

494 BCE

Ker so plebejci imeli toliko manj pravic kot patriciji so se temu na miren način uprli. To so bili T.I stanovski boji. Zagrozili so da bodo zapustili Rim in ga naredili nemočnega. Dosegli so, da so vsi pred zakonom enaki, in da imajo svojega "ljudskega tribuna", ki jih je zastopal.

Vpliv na celoten Apeninski polotok

400 BCE

V 3. stol p.n.š ima Rimska Republika pod nadzorom ozemlje današnje Italije, ki jim daje dobro izhodišče za širitev.

Keltski napad na Rim

387 BCE

Kelti napadejo Rim in ga za 30 dni zavzamejo.

Konec stanovskih bojev

367 BCE

Stanovski boji se končajo, ko plebejci dosežejo, da je en konzul vedno plebejec.

Samnitske vojne

Period: 343 BCE to 290 BCE

Vojna proti Samnitom in Grkom v Italiji. Rimljani utrdijo oblast v ozemlju današnje Italije.

Latinska vojna

Period: 340 BCE to 338 BCE

V tej vojni Rimljani premagajo vsa druga ljudstva na Apeninskem polotoku.

Bitka pri Avskulu

279 BCE

Med vojno z grško kolonijo Tarent in Epirskim kraljem Pirom ta zmaga bitko a je imel skoraj uničeno vojsko, kar je pomenilo, da so rimljani zmagali vojno.

Prva Punska vojna

243 BCE

Začne se, ker kartažani preprečijo Rimu širitev.
Zmaga Rima.

Druga Punska vojna

206 BCE

Začne se, ker Kartagina osvoji Iberski polotok.
Kartažanski vojskovodja Hanibal preko Alp napade Rim.
Rimski poveljnik Scipion napade Kartagino in jih premaga.

Spremembe v načinu življenja

200 BCE

Poslabša se položaj kmetov, propad kmetij.
Vodilni sloj se razdeli na Senat in Viteze:
Senatorji so bili veleposestniki
Vitezi pa bogataši ki lahko postanejo samo nižji uradniki.

Rim proti Makedoniji

169 BCE

Rim premaga Makedonijo ----> provinca Makedonija

Tretja Punska vojna

149 BCE

Kartažani napadejo Numidijce, ki so zavezniki rimljanov.
Kartagina je požgana, prebivalstvo gre v suženjstvo in zemlja je posoljena.

Rim proti Ahajski zvezi

146 BCE

Rim premaga Ahajsko zvezo.

Upori sužnjev

Period: 135 BCE to 71 BCE

Sužnji so se uprli na področju Sicilije in J. Italije. Najbolj znan izmed teh je bil Spartakov upor, pod njegovim poveljstvom je pobegnilo od 7000 do 12000 sužnjev. Zavzel je nekaj mest a sta jih leta 71 pr. Kr premagala Mark Lucinij Kras in Gnej Pompej.

Brata Grakh

133 BCE

Leta 133 pr. Kr Tiberij Grakh postane ljudski tribun in skuša zaustaviti propad kmetov. Omeji posest na 500 oralov, presežke razdeli med reveže. Umre v uporu
Po njegovi smrti njegov brat Gaj postane lj. tribun in omeji senat, starost v vojski in naredi da je žito manj drago. Ubit v uporu.

Zavezniške vojne

Period: 91 BCE to 82 BCE

Vojna med Gajom Marijem, ki je podpiral populare, in Lucijem Kornelijom Sulo, ki je podpiral optimate.
Posledice: Vsi od Pada navzdol dobijo državljanstvo.
Sula konča vojno v bitki pri Kolinskih vratih leta 82 pr.Kr in je imenovan za diktatorja.

Prvi Triumvirat

60 BCE

Leta 60 pr. Kr Julij Cezar, Kras in Pompej ustanovijo prvi Triumvirat.

Julij Cezar postane konzul

59 BCE

Bitka pri Aleziji

52 BCE

Julij Cezar napade Alezijo, premaga Galce in osvoji Galijo

Bitka pri Farzalu

48 BCE

Cezar premaga Pompejevo vojsko, ta zbeži v Egipt, kjer umre.

Konec državljanske vojne

45 BCE

Konča se državljanska vojna med Julijem Cezarjem in Pompejem. Cezar postane diktator.

Zarota proti Cezarju

44 BCE

Kasij in Brut vodita zaroto, ki na marčeve ide ubije Cezarja.

Drugi Triumvirat

43 BCE

Mark Antonij, Gaj Oktavijan in Lepid ustanovijo drugi triumvirat.

bitka pri Filipih

42 BCE

Kasij in Brut sta premagana. Oktavijan, Antonij in Lepid si razdelijo ozemlje.

Bitka pri Akciju

31 BCE

Vojna med Oktavijanom in Antonijem, ki mu pomaga Kleopatra. M.A in Kleopatra izgubita in pobegneta nazaj v Egipt, ki postane provinca Rima. Oktavijan tako postane prvi Rimski Cesar. Začne se obdobje Principata

Egipt postane Rimska provinca

30 BCE

Rimski Imperij (Principat)

Period: 27 BCE to 284

Se začne s zmago Avgusta nad Antonijem. Avgust postane prvi "Cesar" in dobi cel kup nazivov. Rim vodi iz ozadja. Po njegovi smrti nastopi veliko drugih Cesarjev. Od Tiberija, do Hadrijana.

Pax romana

Period: 27 BCE to 180

Pax romana ali rimski mir je čas, v katerem Rima ni nič ogrožalo. Posledični se razvije trgovina, umetnost, izobrazba, pravni sistem se razvije in Zgradi se veliko cest.

Rimsko-Partska vojna

Period: 54 to 171

Vojna med Rimljani in Parti, ki jo je s zmago Rima končal Mark Avrelij.¸Posledica: Veliko vojakov se okuži s kugo.

Rim uničen

64

leta 64 Rim uniči požar. Neron zanj okrivi kristjane.

Hadrijanov Zid

122

Cesar Hadrijan (117-138) da zgraditi velik zid na današnji meji med Anglijo in Škotsko, da bi preprečil upade Piktov. Zid je bil 117 km dolg 5m visok in zraven je bil 3m globok jarek.

Mark Avrelij

Period: 161 to 180

Zelo izobražen Cesar, ki je napisal Meditacije.

Cesar Avrelijan

Period: 214 to 275

Imenovala, ga je legija, ki ji je poveljeval. Od prihodu na prestol je odpravil dve samostojni državi na rimskem ozemlju: Galsko kraljestvo in Palminsko državo. Uspešno je končal krizo 3.stol in dobil naziv Restitutor Orbis (Obnovitelj rimskega sveta).

Cesar Dioklecijan

284

Z njem se začne obdobje Dominata. Poveča in uredi vojsko, prepove zapuščanje zemlje. Uvede tetrarhijo (štirje si razdelijo Rimsko cesarstvo) Razdeli Rim na polovico.

Rimski Imperij (Dominat)

Period: 284 to 476

Dominat se začne z vladavino Dioklecijana, ki razdeli državo na 4 dele. Sam se umakne v vzhodno rimsko cesarstvo medtem ko zahodno počasi propade.
Za dominat je značilna:
Despotska monarhija
Senat izgubi vpliv
Uvedba proskineze.

Konstantin veliki

Period: 306 to 337

Konstantin je odstavil tetrarhijo, sprejel krščanstvo in uvedel spremembe v kmetijstvu. Z Milanskim ediktom leta 313 je uvedel versko svobodo leta 324 pa zavladal kot samostojni vladar.

Premik prestolnice

330

leta 330 cesar Konstantin premakne prestolnico Vzhodnega Rimskega cesarstva v Konstantinopel- danes Istanbul.

Teodozij veliki

Period: 347 to 395

Pred bitko videl krščanski križ na nebu.
Leta 380 sprejme zakon, po katerem so morali vsi sprejeti krščanstvo za religijo- nič več svobode veroizpovedi.

Razcep Cesarstva

395

Leta 395 se Rimsko cesarstvo razdeli na 2 dela: Vzhodno, ki je močno cesarstvo, kulturno in politično. In Zahodno, ki z nenehnimi upadi tujih ljudstev začne slabeti.

Propad zahodno rimskega cesarstva

476

Zaradi nenhnih upadov v Rim začne zahodno rimsko cesarstvo počasi propadati. Leta 476 Odoaker odstavi zadnjega cesarja Romula Avgusta. S tem se konča zahodno rimsko cesarstvo.