Časovni trak od obdobja papeške države do izobrazbe, tiska in širjenja pismenosti

Milanski edikt

313

Leta 313 je bil v papeški državi pod organizacijo krščanske cerkve podpisan Milanski edikt, ki predstavlja versko svobodo.

Preseljevanje ljudstev

375

Pod vplivom Hunov in germanskih plamen se začne preseljevanje ljudstev, ki povzroči izgubo nadzora ( VRC ) nad zahodno rimsko cerkvijo. Cesarska oblast prav tako ne zagotavlja več varnosti prebivalcev, zato rimski škofje nadomestijo cesarsko oblast.

Srednji vek

Period: 476 to 1492

Srednji vek je obdobje v zgodovini, ki traja od odstavitve Romula Avgusta pa do odkritja Amerike ( 1492 ) ali pa do razpada vzhodnega dela Rimskega cesarstva ( 1453 )

Spremembe v Evropi

Period: 501 to 1800

Med 6. in 18. stoletjem Evropo doletijo mnoge gospodarske, etnične in družbene spremembe.

Umestitev Pipina Malega na frankovski prestol

741

Frankovsko - papeško zavezništvo se začne s to umestitvijo, ker je Pipin Mali kot prvi, ki je bil izvoljen za kralja, vsa osvojena ozemlja od Langobardov podaril papežu. Tako nastane tudi Pipinova darovnica.

Kronanje Karla Velikega

800

Leta 800 je Karel Veliki okronan za cesarja s strani rimskega papeža. Langobarde dokončno pokonča in osvojeno posest podari papežu.

Širjenje kolonizacije

Period: 1000 to 1350

Zaradi razvoja kmetijstva in fevdalizma pride med 10. do sredine 14. stoletja do širjenja življenskega prostora - kolonizacije.

Napredki v kmetijstvu

1001

Po 10. stoletju se uveljavi triletno kolobarjenje ter pojavi se železni plug, kot posledica znanja taljenja železa.

Nastanek "novih" srednjeveških mest

Period: 1001 to 1300

Z razvojem kmetijstva se iz starih antičnih mest začnejo razvijati nova srednjeveška mesta ob prometnih poteh, mostovih, cerkvah in gradovih.

Shizma

1054

Pride do shizme ali velikega cerkvenega razkola na rimokatoliško (Z) in pravoslavno (V) cerkev.

Viljem Osvajalec

1066

Z zmago v bitki pri Hastingsu Viljem Osvajalec zavzame Anglijo in zavlada kot kralj.

Izobčenje cesarja Henrika IV.

1077

Papež Gregor VII. izobči cesarja Henrika IV. iz cerkvene organizacije, zato pride do investiturnega spora.

Najstarejša univerza

1088

Leta 1088 v Bologni nastane najstarejša univerza v Evropi. To se zgodi zaradí mešanja različnih kultur in prenosa intelektualne vloge iz samostanov v mesta.

Normski konkordat

1122

Rešitev prej nastalega investiturnega spora, katera obsega, da je posvetitev duhovščine stvar cerkve in da posvetni vladar umesti novega duhovnika/škofa na delovno mesto.

Utrditev kraljeve oblasti

Period: 1201 to 1250

V prvi polovici 13.stoletja kralja Filip II. Avgust in Ludvig IX. Sveti utrdita kraljevo oblast in s tem se Francija začne razvijati v največje kraljestvo evropskega zahoda.

Zveza Hansa

Period: 1201 to 1300

Zaradi boljšega gospodarskega razvoja se v 13. stoletju Nizozemska mesta S Evropskega trgovskega območja združijo v zvezo mest imenovano Hansa. Ta zveza mesta povezuje gospodarsko in vojaško.

Razkosanje bizantinskega cesarstva

1204

S koncem IV. križarske vojne pride do razkosanja Bizanca.

Objava "svetega dela"

1300

Papež Bonifacij VII. da objaviti to delo, s katerim tistim, ki so romali v Rim zagotovi popolno odpuščanje grehov.

Ustanavljanje bank

Period: 1301 to 1400

V 14. stoletju pride v Benetkah in Firencah do ustanovitve bank - ustanova za shranjevanje denarja.

Avignonsko suženjstvo

Period: 1309 to 1378

S spremembo položaja papeštva, izoblikovanjem pogleda na onostranstvo in posledično do nastanka trgovine z odpustki, se uveljavi Avignonsko suženjstvo. Avignon je bila prestolnica papežev, ki so bili podrejeni Filipu IV Lepemu.

Stoletna vojna

Period: 1350 to 1453

Vojna med Francii in Anglii se razvije zaradi želje po oblasti nad Gaskonijo. Do 30 leta 15. stoletja je bila vojna sreča na strani Anglije, potem pa zaradi pomoči Ivane Orleanske na strani Francije, ki to vojno zmaga.

Gospodarska središča v Evropi

Period: 1401 to 1500

V 15. stoletju v Evropi pride do razvoja dveh gospodarskih središč:
- sredozemsko središče ( Genova in Benetke )
- S Evropsko trgovsko območje ( Nizozemska mesta )

Padec Carigrada

1453

Padec Carigrada je vplival na nastanek in razvoj humanizma in renesanse. Območje po padcu zavzamejo Osmani.

Vojna dveh rož

Period: 1455 to 1485

Vojna dveh rož je bila državljanska vojna v Angliji med rodbinama Lancaster in York. Zmaga pripade Henriku VII., začetniku absolutizma v Angliji in začetniku dinastije Tudor.

Humanizem in renesansa

1492

Po odkritju Amerike se pojavita humanizem in renesansa, ki se zanimata za antična dela, ki so ohranjena še od karolinške renesanse. Središče zanimanja postane človek.

Novi vek

Period: 1492 to 1918

Novi vek se začne z odkritjem Amerike in konča s koncem prve svetovne vojne.

Nastanek absolutizma

Period: 1501 to 1600

S koncem 16. stoletja nastane absolutizem zaradí sprememb v evropski družbi, ki vodijo do krepitve vladarjeve moči.

Nizozemski boj

1566

Leta 1566 se začne boj za neodvisnost Nizozemske od Španije. Glavni povod za to vojno je bila vera.

80-letna vojna

Period: 1566 to 1648

Med osamosvojitvijo Nizozemske od Španije se zaradi oboroženega boja Nizozemske proti Španiji razvije 80-letna vojna.

Južne Nizozemske province

1578

Leta 1578 se J katoliške Nizozemske province pogodijo s Španskim kraljem, medtem ko protestantske province ostajajo v vojni s Španijo.

Utrechtska zveza

1581

Leta 1581 se sedem severnih protestantskih provinc Nizozemske poveže v Utrechtsko zvezo. Te province postanejo republika in so še vedno samostojne.

Državljanska vojna med Karlom I. in parlamentom

1642

Leta 1642 se začne državljanska vojna v Angliji med absolutistom Karlom I. in parlamentom, ki ga je vodil Oliver Cromwell. Do te vojne je prišlo predvsem zaradi Karlove zavrnitve Petiton of Rights, v kateri so bile zapisane zahteve meščanstva. Vojno zmaga Cromwell, ki po zmagi ustanovi republiko.

Vestfalski mir

1648

80-letna vojna med Nizozemsko in Španijo se konča leta 1648, ko je sklenjen Vestfalski mir, ki povzroči versko pomiritev in je zaslužen za osamosvojitev Nizozemske.

Merkantilizem

Period: 1650 to 1750

Merkantilizem je vodilna gospodarska panoga od druge polovice 17. stoletja do prve polovice 18. stoletja. To je v času absolutizma. ko mora država poskrbeti za aktivno trgovsko bilanco.

Nizozemska postane največja svetovna pomorska sila

Period: 1650 to 1700

V drugi polovici 17.stoletja, Nizozemska postane največja svetovna pomorska sila po zaslugi prve uspešne meščanske revolucije, ki je vplivala na gospodarsko moč nove države ( samostojna država Združena Nizozemska ).

Smrt Cromwella

1658

Po smrti Cromwellal se leta 1658 po zaslugi dinastije Stuartov ponovno ustanovi monarhija. Zaradi vnovičnih poskusov uvedbe absolutizma, Jakoba II. izženejo in njegovo mesto ponudijo nizozemskemu državnemu upravitelju Viljamu Oranskemu. Podpisati je moral Bill of Rights in s tem potrditi versko svobodo.

Ustanovitev St .Peterburga

1703

Peter I. Veliki ustanovi novo rusko prestolnico in začne graditi številno in močno oboroženo vojaško mornarico. Kot absolutist je želel, da bi Rusija postala velesila, ki bi lahko s svojo gospodarsko in vojaško močjo nasprotovala drugim velesilam.

Zasedba pruskega prestola

1740

Friderik II. Veliki zasede pruski prestol, ob začetku spreminjanja absolutizma pod vplivom vodilnih mislenih tokov in družbenih teorij.

Fiziokratizem

1750

V času razsvetljenega absolutizma se v drugi polovici 18. stoletja pojavi fiziokratizem, ki temelji na osvoboditvi kmeta in gospodarski svobodi.

Vladanje Katarine II. Velike

Period: 1762 to 1796

V času vladanja razsvetljene absolutistke se razsvetljeni absolutizem uveljavi v Rusiji.

Parni stroj

1765

V času industrijske revolucije, leta 1765 James Watt izumi parni stroj, ki pripomore k razvoju v naravoslovju in fiziki.

Izum parnika in parne lokomotive

1801

V začetku 19. stoletja je izumljen Fultanov parnik in pa Stephensova lokomotiva.

Prva univerza v Ljubljani

1919

Leta 1919 tudi v Ljubljani dobimo prvo univerzo.