-
Mednarodna oblast za Porurje
Poleg strateškega bombardiranja Porurja aprila 1945, so zaveznice ujele več sto tisoč vojakov Wehrmachta v Porurski žep -
Dunkirška pogodba
Pogodba iz Dunkerquea je bila podpisana 4. marca 1947 med Francijo in Združenim kraljestvom v Dunkerqueu (Francija) kot pogodba o zavezništvu in medsebojni pomoči proti morebitnemu nemškemu napadu po drugi svetovni vojni. Veljati je začela 8. septembra 1947 -
Bruseljska pogodba
→ustanovitev Zahodne EU (1955) -
Marshallov plan
Marshallov načrt, uradno Program za obnovo Evrope oziroma European Recovery Program, krajše ERP, je bil ameriški načrt za pomoč Evropi po zaključku druge svetovne vojne. -
NATO
Mednarodna vojaško-politična organizacija držav za sodelovanje na področju obrambe, ki je bila ustanovljena 4. aprila 1949 z Washingtonsko pogodbo. -
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom. Posledica kongresa v Haagu 1948 -
Schumanova deklaracija
- maja 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo. Članice te skupnosti bi tako združile svojo proizvodnjo premoga in jekla.
-
Plevenov Načrt propade
Načrt za ustanovitev nadnacionalne evropske vojske in Evropske obrambne skupnosti (EOS).EOS bi naj vključevala države Beneluksa, Francijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. ZDA bi bile izključene. -
Pariška deklaracija
Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) so v Parizu podpisale Belgija, Francija, Italija, Zvezna republika Nemčija, Luksemburg in Nizozemska. Veljati je začela za obdobje 50 let. -
Period: to
Odnosi med dvema blokoma
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vietnamska vojna končala z umikom ameriških vojakov in padcem Južnega Vietnama. Ta neuspeh je povzročil moralno krizo v Združenih državah, kljub zdravemu gospodarstvu države. ZSSR in ljudske demokracije Vzhodne Evrope niso bile priča rasti svojih gospodarstev in države so doživele psihološko krizo, povezano s protesti ruskih učenjakov in pisateljev. -
Konferenca v Messini
Konferenca v Messini leta 1955 je bila srečanje šestih držav članic Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Konferenca je ocenila napredek ESPJ in ugotovila, da dobro deluje, predlagala nadaljnje evropsko povezovanje. Ta pobuda je leta 1957 privedla do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma. -
Spaakovo poročilo
Spaak poročilo ali Bruselj poročilo o splošnem skupnem trgu , je poročilo, ki ga je pripravil Odbor Spaak 1956. Medvladnega odbora, ki ga je vodil Paul-Henri Spaak , predstavila svoje dokončno poročilo o 21. aprila 1956 na šestih vlad držav članic Evropska skupnost za premog in jeklo . -
Fouchetov Plan
Zamisel je bila oblikovati novo 'Unijo držav', medvladno alternativo Evropskim skupnostim, ki so bile ustanovljene pred nekaj leti. -
Period: to
Ponovni zagod
Čeprav je Evropska gospodarska skupnost (EGS) začela dobro, so Evropo šesterice kmalu pretresle resne notranje krize. Vzroki so tako v odločenosti generala de Gaulla, da spremeni cilje Skupnosti tako, da čim bolj omeji kakršen koli razvoj v smeri nadnacionalne oblasti, ter v finančnih in institucionalnih težavah, ki so del večnacionalne organizacije, zgrajene na kompromisih. Izkazalo se je, da je treba spremeniti fokus institucij, da bi prešli iz zastoja. -
Period: to
Krize hladne vojne
The Cold War and the era of nuclear deterrence, which had led to a stand-off between the two superpowers since the end of the 1940s, reached its peak in the early 1960s. -
Francosko-nemška pogodba o prijateljstvu
- januarja 1963 je de Gaulle uradno izrazil svoje nasprotovanje pristopu Združenega kraljestva k skupnemu trgu. 22. januarja 1963 sta Francija in Nemčija v Elizejski palači podpisali uradno dvostransko pogodbo o krepitvi vezi med državama na področju varnosti in diplomacije.
-
Period: to
Kriza v EGS
Kriza, ki je tlela med Francijo in njenimi partnericami v Evropski gospodarski skupnosti, je dosegla vrelišče leta 1965. Razloga za krizo sta bila dva: prvič težave pri financiranju skupne kmetijske politike (SKP) in drugič nadnacionalni značaj skupnosti. podpirajo francoski partnerji. -
Gospodarsko in denarno sodelovanje
Rimska pogodba iz leta 1957 se je v členih 103 do 108 sklicevala na zamisel skupne monetarne politike ter v členih 67 do 73 na prosti pretok plačil in kapitala. Od konca druge svetovne vojne je pojem evropskega monetarnega sistema je bila ponavljajoča se tema v manifestih več evropskih federalističnih gibanj. Vendar je ideja še vedno naletela na močne zadržke. -
Haaški vrh
Francoski predsednik Georges Pompidou je predlagal vrhunsko konferenco šesterice, na kateri bi razpravljali o pogajanjih za širitev Evropske skupnosti in drugih vprašanjih. Za razliko od svojega predhodnika Pompidou načeloma ni bil proti vstopu Velike Britanije v EGS. -
Novi Evropski parlament
Člani skupne skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo že od petdesetih let prejšnjega stoletja redno pozivajo k izvolitvi njenega naslednika, Evropskega parlamenta, na splošnih volitvah. -
Koncept "Ljudske Evrope"
Koncept „Ljudske Evrope“, o katerem se je pogosto govorilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pridobil uradni status v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zlasti kot odziv na starejši koncept „Evrope trgovcev“, ki je bil neposredno povezan s skupnim trgom. Že na vrhu v Kopenhagnu 14. in 15. decembra 1973 so voditelji držav ali vlad deveterice predložili dokument o evropski identiteti v zunanjih odnosih Evropske skupnosti. -
Institucionalna reforma
Postopen razvoj skupnih politik in prva širitev Evropskih skupnosti leta 1972 sta pripeljala evropske voditelje do vprašanja o potrebi po reformi institucij Skupnosti in njihovih postopkov, da bi izboljšali način njihovega delovanja, ne glede na gospodarske in politične omejitve. -
Enotni trg
Skupni trg, ustanovljen z Rimsko pogodbo z dne 25. marca 1957, še ni bil dokončan. Trgovina znotraj Skupnosti je bila sicer liberalizirana s hitro odpravo kvot in postopnim zniževanjem carinskih ovir. -
Poročilo treh modrecev
The ‘Three Wise Men’ were Barend Biesheuvel, former Prime Minister of the Netherlands and sometime Member of the European Parliament, Edmund Dell, former British Minister for Trade, and Robert Marjolin, former Vice-President of the European Commission. The Committee met for the first time on 18 December 1978 in Brussels. -
Period: to
Širitev na jug in enotni evropski akt
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživela več velikih sprememb. Ker je bila dolga leta sestavljena samo iz industrializiranih držav severne Evrope, je s pristopom Grčije leta 1981 ter Španije in Portugalske leta 1986 odprla vrata nastajajočim demokracijam južne Evrope. Zato je bila dejavnik politične stabilnosti in gospodarski razvoj v evropski sredozemski regiji. -
Enotni evropski akt (EEA)
Zunanji ministri dvanajsterice so 17. in 28. februarja 1986 v Luksemburgu oziroma v Haagu podpisali Enotni evropski akt (SEA). Ta pogodba, ki je rezultat dolgotrajnih pogajanj v okviru medvladne konference, v enem samem besedilu združuje določbe, ki se nanašajo zlasti na reformo institucij Skupnosti, na razširitev pristojnosti in odgovornosti Skupnosti ter na sodelovanje pri področje evropske zunanje politike. -
Konec hladne vojne in geopolitične spremembe v Evropi
Konec 20. stoletja je bil čas velikih geopolitičnih preobratov v vzhodni Evropi. Padec berlinskega zidu novembra 1989 je končal hladno vojno in delitve, ki so segale v drugo svetovno vojno. Padec komunističnega bloka je povzročil konec bipolarnega sveta, zgrajenega okoli rivalstva med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Gospodarske in vojaške strukture, kot sta Comecon (Svet za medsebojno gospodarsko pomoč) in Varšavski pakt, so bile leta 1991 razpuščene. -
Pogodba o Evropski uniji
Zaradi ponovne združitve Nemčije je bila bistvenega pomena vzpostavitev trdnega evropskega okvira, h kateremu je pozival kancler Helmut Kohl, ki je 19. decembra 1989 izjavil, da je "nemško hišo mogoče zgraditi samo pod evropsko streho", za kar so si prizadevale tudi države, ki mejijo na Nemčijo, najprej in predvsem Francija. -
Reforma skupne kmetijske politike (SKP)
Leta 1984 je bil sistem proizvodnih kvot, ki je že veljal za sladkor, razširjen na mleko. Sistem „največjih zajamčenih količin“ je bil uporabljen za ogrščico in sončnico leta 1987 ter za žita leta 1988. Istega leta je Evropski svet omejil povečanje kmetijskih izdatkov. Ti ukrepi pa so se izkazali za nezadostne). Po drugi strani pa je zaradi trgovinskih pogajanj v okviru urugvajskega kroga GATT zmanjšanje evropske kmetijske pomoči neizogibno. -
Četrta širitev
- januarja 1995 so Avstrija, Finska in Švedska, vse države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), postale polnopravne članice Evropske unije, ki se je s tem razširila z 12 na 15 držav članic. To je pomenilo zaključek kratkih pogajanj, ki so se začela 1. februarja 1993 in končala marca 1994.
-
Amsterdamska pogodba
V členu N Pogodbe o Evropski uniji, podpisane v Maastrichtu 7. februarja 1992, so bile določene določbe za revizijo Pogodbe leta 1996. V skladu s tem je petnajsterica 29. marca 1996 v Torinu sklicala medvladno konferenco (IGC), ki je , pod zaporednimi predsedstvi Italije, Irske in Nizozemske, je sestavil osnutek pogodbe, ki ga je sprejel Evropski svet v Amsterdamu 16. in 17. junija 1997. -
Period: to
Finančna perspektiva 2000-2006
Za večletno finančno perspektivo 2000–2006 je Agenda 2000 predlagala „paket Santer“ (sklicevanje na „paketa Delors I in II“). Kar zadeva vire, Komisija ni menila, da bi bilo treba preseči zgornjo mejo 1,27 % BNP, določeno leta 1988. Poraba se je dejansko zmanjšala spontano, saj države, ki prejemajo veliko višjo raven strukturnega financiranja, niso mogle porabiti vsega in Države članice, ki so se želele pridružiti evru, so si prizadevale uravnotežiti svoje proračune. -
Pogodba iz Nice
Proces širitve Evropske unije na države Srednje in Vzhodne Evrope (SVE), Malto in Ciper, ki se je začel konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, je zahteval obsežnejše institucionalne reforme od tistih, ki jih je leta 1997 uvedla Amsterdamska pogodba. Medvladna konferenca (MVK), ki se je sestajala vse leto 2000, si je prizadevala najti rešitve za probleme, ki so bili predmet dolgotrajne razprave na Evropskem svetu v Nici 7., 8. in 9. decembra 2000. -
Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo
Pravno-institucionalni okvir za odnose med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo je bil vzpostavljen s sporazumom o sodelovanju. Pogajanja za sklenitev tega sporazuma so se začela julija 1992. 5. aprila 1993 je bil Sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo podpisan, veljati pa je začel 1. septembra istega leta. -
Ustava za Evropo
Po nekaterih spremembah po medvladni konferenci (MVK) je Pogodbo o ustavi za Evropo sprejel Evropski svet v Rimu 29. oktobra 2004. Nato jo je morala ratificirati vsaka država članica na podlagi bodisi parlamentarnega postopek ali referendum. -
Lizbonska pogodba
Pogodba o ustavi za Evropo, ki jo je pripravila Evropska konvencija in je bila podpisana v Rimu 29.oktobra 2004, ne bi nikoli začela veljati. Spomladi 2005, čeprav jo je ratificiralo že enajst držav članic, je neuspeh
referendumov v Franciji in na Nizozemskem povzročil prekinitev postopka ratifikacije. Medtem ko je sedem držav članic pozneje nadaljevalo postopek ratifikacije, ga je sedem drugih odložilo za nedoločen čas. EU je bila pahnjena v krizo brez primere, ki bo trajala dve leti. -
Period: to
2010-2014 Evropsko povezovanje v času globalnih izzivov
Obdobje 2010–2014 je bilo zelo razgibano, z uveljavitvijo novega ustavnega okvira, vzpostavljenega z Lizbonsko pogodbo, evropskimi volitvami, potrditvijo vloge Evropskega sveta kot institucije za krizno upravljanje, oblikovanjem nove evropske Komisija, kriza državnega dolga, arabska pomlad, ukrajinska kriza, konflikt v Siriji, migrantska kriza itd.
