Časovni trak

PREDDINASTIČNO OBDOBJE

Period: 4500 BCE to 3200 BCE

• stalno naseljevanje, začetek kmetijstva
• uvažali so baker
• bili so pod vplivom sumerske civilizacije iz Mezopotamije
• v 4. tisočletju pred Kristusom so združili Spodnji in Zgornji Egipt

ZGODNJEDINASTIČNO OBDOBJE

Period: 3200 BCE to 2575 BCE

• 3200 pr. Kr: združitev Spodnjega in Zgornjega Egipta (združil ju je 1. faraon Menes)
• začetek bronaste dobe v Egiptu (še vedno so bili revni z rudnim bogastvom, zato so ga v večini uvažali.
• faraon + njegovi najbližji spremljevalci so predstavljali dvor (potovali so in pobirali davke)
• prestolnica Memfis

STARO KRALJESTVO

Period: 2575 BCE to 2135 BCE

• mirno obdobje
• faraoni, ki so vladali: Mikerin, Knosos, Snefru
• prestolnica: Memfis
• državo so delili na okrožja, nome, ki so jih upravljali nomarhi
• značilni po gradnji piramid
• konec obdobja: faraonova moč začela pešati, nomarhi so krepili svojo moč

MINOJSKA CIVILIZACIJA

Period: 2200 BCE to 1375 BCE

• Prestolnica: Kreta
• od Egipta prevzeli pisavo, papirus, arhitekturo, umetnost
• od Male Azije prevzeli božanstva, čaščenje
• trgovina: Trgovali so z Sirijo, Vzhodom, Malo Azijo rokodelski izdelki, Kretska keramika
• pisava: linearna A (slikovna, starejša, po vsej celini, ni razširjena, zapisovanje pridelka) linearna B (zlogovna, mlajša, celinska Grčija, zapisovanje dokumentov)
• Lega: Nemirno območje (potresi, vulkani)
• 1375 pr. Kr- propad (naravna nesreča/ vpad ljudstev)

MIKENSKA CIVILIZACIJA

Period: 2000 BCE to 1100 BCE

• 2000 pr. Kr: priseljevanje Dorcev, Joncev, Eolcev
• 1600 pr. Kr: začetek utrjenih mest in držav
• prestolnica: Mikene
• plemstvo gradilo palače
• megaron: Pravokotna zgradba znotraj palače
• okoli palač obtrne delavnice, kmetijstvo
• centralna oblast (vsa pravila enaka za vse, vodili z 1 centra, zapisovali premoženje ljudi)
• dobri gradbeniki
• dobro organizirana vojska
• dobro organizirana centralna uprava
• 12. stol. pr. Kr- propad ob dorski selitvi

SREDNJE KRALJESTVO

Period: 1994 BCE to 1650 BCE

• Egipt združijo vladarji iz Teb
• prestolnica: Tebe
• faraon: Sezostris II. (centraliziral državo, imel stalno vojsko, širil trgovino, pridobival obdelovalne površine)
• obdobje razcveta umetnosti in literature

NOVO KRALJESTVO

Period: 1550 BCE to 1075 BCE

• 1. Faraon: Ahmose (premaga Hikse in ponovno združi Egipt)
• prestolnica: Tebe
• Egipt postal velesila v Sredozemlju
• Širil je svoje ozemlje, osvoji ga Tutmozis III.
• Kasneje pridejo na oblast Amenofis IV., Tutankamon, Ramzes II. (spopadel se je s Hetiti v bitki pri Kadušu, noben ni zmagal, podpisali so prvo mirovno pogodbo v zgodovini)
• Ramzes III. ustavi napad tujih ljudstev z morja (1. pomorska bitka). Ramzes III. je bil zadnji veliki faraon
• trgovali so predvsem z rudnimi bogastvi

PREHODNO (TEMNO OBDOBJE)

Period: 1100 BCE to 700 BCE

• Brez mogočne arhitekture, dvorne umetnosti
• ni bilo več palač
• delitv na več državic
• ni pisnih virov (niso več zapisovali)
• upadlo je število prebivalcev, število naselbin

DORSKA SELITEV

Period: 1100 BCE to 700 BCE

preseljevanje indoevropskih plemen
Iz S proti J grčije
trajalo več desetletij
- eolci: iz osrednje Grčije na S Male Azije
- jonci: iz Atike na osrednji oblani pas M. A.
- dorci: iz S Peloponeza na J obani pas M.A.
- družbena ureditev: Basileus, plemstvo, svobodnjaki, sužnji, teti
- oikos: plemiška družina + vsi ki so živeli z njimi
- genos: več rodovno povezanih oikosov

ŠPARTA

Period: 1100 BCE to 700 BCE

• prestolnica: Šparta
• prebivalci: Dorci
• strogo organizirana družba
• družbeni sloji: spartiati (svobodni, potomci dorcev, lastniki zemlje), periojki (osebno svobodni, brez političnih pravic), heloti (državni sužnji, brez pravic, staroselci, ki so jih dorci zasužnjili ob prihodu)
• vladavina: Kraljevina (2 kralja, majhne pristojnosti, vrhovna poveljnika, vodila ceramonijo) -geruzija (svet starcev)
• efori (nadzorni svet)
• apela (ljudski zbor)
• vzgoja: poslušni, ubogljivi
• peloponeška zveza

GRŠKI ALFABET

800 BCE

linearna B pisava utoni v pozabo, 800 pr. Kr. ustvarijo grški alfabet, pisavo so prevzeli od feničanov

POLIS

Period: 700 BCE to 600 BCE

• mestne države
• nastajajo zaradi večanja št. prebivalstva, slabijo se sorodstvene vezi
• nastanejo na hribu (varnost)
• polis= mesto + kmečko zaledje
• majhni, 5-10 tisoč preb.
• vsak polis svoje zakone, verske praznike, institucije, koledar...
• oblike vladanja: kraljevina (kralj), aristokracija (plemstvo), oligarhija (najbogatejši), tiranija (tiran), demokracija (ljudstvo)

ATENE

Period: 700 BCE to 500 BCE

• Falanga (način bojevanja)
• osrednja Grčija- Atika
• prebivalci: Jonci
• naloge in pristojnosti so prevzevi visoki državni uradniki Arhonti
• arhonti: 9, službovali 1 leto, naloge: vodili sodne postopke, vojaške pohodo, verske obrede, sprejemali zakone, po 1 leto postali člani aeropaga (posvetovalni organ) -težave: nepravično deljene premoženja, zadolženost kmetov, nezapisani zakoni

DRAKON- ATENE

621 BCE

zbral in uredil atenske zakone, bili so zelo strogi, drakonski. zločincem je sodilo sodišče, ne več samovoljno.

KLEJSTEN

527 BCE

• Območje Atike razdeli na 10 fil: 1 obalni del, 1. podeželski del, 1 mestni del
• izničil sorodstvene vezi, prisilil ljudi k sodelovanju
• izničil deljenje po premoženju- ljudje so postali enakopravni ostrakizem = črepinjska sodba
• uvedli so jo da nebi ponovno prišlo do Tiranije

PEJZISTRAT

507 BCE

uvede tri nove stranke
1. stranka z ravnine
2. stranka z obale
3. stranka z gora
- uvedel nove reforme

SOLON

500 BCE

• pridobil ugled pri bitki Megaro
• v 6. stol. pr. kr. izvoljen za arhonta
• uvedel reforme
• uvedel timokracijo: oblika vladanja, kjer Tiran/ vladar na oblast pride nezakonito, vlada sam, brez ustave. ljudi razdelil v 4 razrede
• razred: petstomarkerji 2.,3. razred: konjeniki, vprežniki
• razred: teti
• bule: svet 400-tih
• eklezija: ljudski zbor

JONSKI UPOR

500 BCE

• 500 pr. Kr: Perzijci širijo svoje ozemlje
• jonci se jim uprejo (vodi jih Milet, dobijo pomoč Eletrije) zmaga: Perzija

NAPAD PERZIJCEV POD DAREJEM

490 BCE

perzijci kaznujejo Atene, Eletrijo, ker so pomagali pri jonskem uporu. napadejo prek Egejskega morja.
- pomorka bitka z Eletrijo
- kopenska bitka na Maratonskem polju (Atenci bolje oboroženi, falanga)
zmaga: Atenci

ZADNJI NAPAD PERZIJCEV

480 BCE

napadejo Antično Grčijo. grki se med seboj povežejo v Helensko zvezo (30 grških polisev, ki si pomagajo med vojno). perzijci se s Kartagino dogovorijo o sočasnem napadu.
- pot: dardanele,trakija,makedonija,grčija

1. BITKA PRI TERMOPILAH

480 BCE

kopenska bitka
-naravne prednosti: Termopile so bile soteska, kopenski grški vojaki so zadrževali perzijce, dokler jih grki na morju niso premagali. lokalni vodnik je perzijcem povedal, kako priti za hrbet grkom.
zmaga: Perzijci- vdrejo v Atiko

2. BITKA PRI PLATAJAH

480 BCE

pomorska bitka
- naravne prednosti: ozke reke dolin, perzijci so imeli prevelike ladje, Grki imeli znano ladjo Triero (ime je dobila po 3 vrstah veslačev)
zmaga: Grki

3. BITKA PRI PLATAJAH

479 BCE

del Perzijcev ostal v Grčiji. Ponovno se spopadejo z Grki. Zunaj matične države se vojna nadaljuje, ker so se Grki močno upirali perzijski vojski. Maloazijski grki se poskušajo priključiti

DELTSKO-ATIŠKA POMORSKA ZVEZA

Period: 478 BCE to 477 BCE

grki ustanovijo vojaško obrambno zvezo.
- članice: vodilne Atene, jonska mesta v M.A., obalna mesta ob Egejskem morju, Dardanele
- naloge: Nadaljni boj proti Perzijcem, v pomoč dajali ladje, denar.
po 10 letih ni bilo več ogroženosti- članice so začele odstopati. Atenci so se jim maščevali (rušili mesta, odvzemali ladje, jih narzirali z kleruhi).
- sedež zveze: Delos