-
Prva angleška stalna kolonija v Severni Ameriki
Angleški kolonisti so po mnogih neuspelih poskusih ustanovili prvo angleško kolonijo v Severni Ameriki. Nahajala se je v današnji zvezni državi Virginiji. Poimenovali so jo Jamestown. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Absolutizem je oblika vladanja, kjer ima vladar neomejeno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast.
Pod absolutne monarhije štejemo Španijo, Rusijo, Prusijo, Anglijo, Habsburško monarhijo in Francijo pod Ludvikom XIV.
Ludvik XVI. ali "sončni kralj" je bil vladar Francije v drugi polovici 17. stoletja. Plemstvo in cerkev je izključil iz vladanja ter centraliziral državo. Zgradil je Versailles in mnoge umetnostne ustanove. -
Razsvetljenstvo
Leta 1689 je angleški filozof in politični mislec John Locke izdal Dve razpravi o oblasti. To delo je eno prvih, ki je izražalo razsvetljenske ideje. Razsvetljenstvo je bilo filozofsko, družbeno in umetniško gibanje v 18. stoletju. Razsvetljenci kot so Voltaire, Montesquieu, Rousseau so zagovarjali svobodo izražanja, kritiko religije, pomen razuma in znanosti. Pri nas so te ideje širili V. Vodnik, Ž. Zois, A. T. Linhart in drugi. -
Pragmatična sankcija
Habsburžani so se soočali z izumrtjem španske veje. Zato je Leopold I. sklenil dogovor o medsebojnem dedovanju z sinovoma. Ko je sin Jožef I. umrl je njegov brat Karel s pragmatično sankcijo preprečil Jožefovim potomcem oblast nad avstrijskimi deželami. S tem je lahko njegova hčer Marija Terezija podedovala celo Habsburško posest. Tega niso priznali drugi vladarji Evrope in začela se je vojna avstrijskega nasledstva. -
Period: to
Vladanje Marije Terezije
Marija Terezija je postala vladarica Habsburških dežel leta 1740. Deželam je vladala celih 40 let, vse do njene smrti leta 1780. Njene vladavine niso priznavali vsi, zato se je začela vojna avstrijskega nasledstva. Bila je tudi zelo velika zagovornica reform. Uvedla je obvezno šolstvo, popis prebivalstva, reformo verskih institucij in spodbujala uvajanje novih kmetijskih kultur. Po smrti jo je nadomestil njen sin Jožef II. -
Period: to
Žiga Zois
Žiga Zois je bil slovenski razsvetljenec, mecen in baron. Zaradi svoje trgovine z železom je hitro postal najbogatejši Slovenec. S tem denarjem je ustanovil svoj krožek v katerem so bili mnogi slovenski razsvetljenci, kot na primer Valentin Vodnik, A. T. Linhart, Jernej Kopitar in drugi. Spodbujal je izobrazbo, prenovo slovenskega jezika in narodne identitete. Izdal je mnogo del in postal začetnik književne kritike. Zelo je bil navdušen tudi nad botaniko, zoologijo in mineralogijo. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XVI. je bil kralj Francije od leta 1774 do 1791. Bil je absolutist, ki je z radikalnimi finančnimi reformami poskušal rešiti Francijo pred finančno krizo. Podpiral je tudi Američane v vojni za neodvisnost. Tem reformam je nasprotovalo plemstvo, posledično je kralj sklical vse stanove leta 1789. Meščani so ustvarili narodno skupščino in napadli Bastiljo. Začela se je francoska revolucija. Na smrt je bil obsojen leta 1793. DLL16 -
Konec 7 letne vojne
Od leta 1756 do leta 1763 je potekala sedemletna vojna. V Evropi je vojna predvsem potekala mes Avstrijo in Prusijo glede Šlezije, v Severni Ameriki in Indiji pa sta se borili Velika Britanija ter Francija. Vojna se je končala s podpisom Hubertusburškega in Pariškega sporazuma. Šlezija je ostala pod nadzorom Prusije, ki se je uvrstila med najmočnejše evropske sile. Francija pa je morala predati svoje kolonije v S. Ameriki in Indiji Angležem ter Špancem. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vladar in vojaški general ob koncu francoske revolucije. Na oblast je prišel leta 1799 skozi državni udar, omogočen zaradi njegovih vojaških uspehov v Italiji in na Avstrijskem. Končal je francosko revolucijo. Leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francije. Začel je mnogo vojn proti državam koalicij, v katerih je osvojil velik del Evrope. Poražen pa je bil v Egiptu, Rusiji, pri Leipzigu in Waterlooju. Izgnan je bil na Sv. Heleno in tam tudi umrl. -
Bostonski pokol
Leta 1764 so Angleži kolonistom v S. Ameriki naložili nove davke. V zameno za davke so kolonisti hoteli imeti predstavnike v parlamentu. To jim je bilo zavrnjeno in 5. marca 1770 so kolonisti, člani skupine "Sinovi svobode", v Bostonu na Angleške vojake metali kamenje in kepe snega. Vojaki so se odzvali s puškami. 5 kolonistov je bilo ubitih in pokol so kolonisti uporabili kot propagando proti Angležem. Le 5 let po pokolu se je začela vojna. -
Bostonska čajanka
Zaradi visokih davkov ne čaj so se 16. decembra 1773 nekateri prebivalci Bostona preoblekli v Indijance ter z treh ladji, ki so pripadale angleški Vzhodnoindijski družbi, v pristanišče zmetali 342 zabojev s čajem. Poleg tega so pobiralce davkov polili s katranom in perjem, ter jih prisilili k pitju čaja. London je odgovoril z zaprtjem pristanišča in z vojnimi ladjami, ki so jih poslali v S. Ameriko. Bostonska čajanka je močno škodovala odnosom med kolonisti in Angleži. -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Klemens Wenzel von Metternich je bil avstrijski politik in vladar. Postal je znan zaradi svojih konservativnih stališč do Evrope in Avstrije. Sodeloval je na Dunajskem kongresu kot zunanji minister Avstrijskega cesarstva. Leta 1821 pa je postal tudi vladar Avstrije. Skozi vladaje je poskušal omejiti škodo francoske revolucije na Avstrijo. Čas njegovega vladanje se imenuje Metternichov absolutizem, nasprotoval je vsem reformam. Zaradi marčne revolucije je bil prisiljen odstopiti. -
Kronanje Ludvika XVI.
Po smrti očeta je bil 10. maja 1774 Ludvik XVI. okronan za kralja Francije. Sprva je bil priljubljen med ljudstvom, ampak se je ta priljubljenost usahnila zaradi finančne krize in začetka francoske revolucije. -
Začetek ameriške vojne za neodvisnost
Ameriška vojna za neodvisnost se je začela 19. aprila 1775 z bitkama za Lexington in Concord. Trinajst kolonij vojno začnejo same, a se jih kmalu podprejo Francija, Nizozemska in Španija. Anglija pa za pomoč pridobi mnogo nemških plačancev. Različna Indijanska plemena se borijo na obeh straneh. Prelomna bitka se zgodi leta 1777 pri Saratogi, po kateri se vojni pridruži Francija. Leta 1776 je sprejeta Deklaracija o neodvisnosti. Vojna se konča leta 1783 z zmago Združenih držav Amerike. -
Deklaracija neodvisnosti ZDA
- julija 1776 je kongres v trinajstih kolonijah sprejel deklaracijo o neodvisnosti ZDA. Razglasili so neodvisnost in samostojnost novonastalih Združenih držav Amerike od Velike Britanije. Napisal jo je "odbor petih." Podpisana je bila s strani vseh trinajstih kolonij in 56 ustanovnih očetov ZDA. Še danes se 4. julij praznuje kot dan neodvisnosti v ZDA.
-
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II. Habsburško-Lotarinški je bil vladar Rimsko-nemškega cesarstva in Habsburških dežel. Po smrti očeta je postal kralj Sveto rimskega cesarstva in sovladar Habsburških dežel. Vladal je skupaj z svojo mati Marijo Terezijo. Tako kot njegova mati je bil razsvetljeni absolutist, ki je po njeni smrti nadaljeval njene radikalne razsvetljenske reforme. Obdobje njegovega vladanja imenujemo Jožefinizem. -
Sprejeta je ustava ZDA
Leta 1787 je bila v Združenih državah Amerike sprejeta ustava. Ustavo je izdelal Filadelfijski kongres, ki je originalno imela 7 amandmajev. Uveljavljena je bila šele dve leti kasneje. Opisuje zakonodajno, izvršilno in sodno oblast ter načine spreminjanja ustave. Danes ima ustava 26 amandmajev. -
Period: to
1. faza francoske revolucije
Zaradi vojn in finančne krize je kralj sklical stanove. Francija je že stoletja imela stanovsko družbeno ureditev v kateri sta duhovščina in plemstvo vedno preglasila 3. stan; meščane, kmete ter ostale. Zato se je 3. stan združil v narodno skupščino. Kot začetek revolucije štejemo napad na Bastilijo v Parizu 14. julija 1789. Narodna skupščina razglasi Deklaracijo o pravicah človeka in državljana. Kralj je prisiljen sprejeti novo ustavo in s tem Francija postane ustavna monarhija. -
Napad na Bastilijo v Parizu
V Parizu je nekoč stala mogočna trdnjava Bastilija. V njej se je nahajal državni zapor za politične zapornike. Služila je pa tudi kot arsenal orožja in simbol kraljevine. Zato so jezni Parižani 14. julija 1789 tudi Bastilijo napadli. Z zaseženim orožjem so se lahko revolucionarji oborožili ter ustanovili narodno gardo. Trdnjavo so istega novembra že podrli. Danes na njenem mestu stoji Place de la Bastille. -
Razglasitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana
Kralj je prepoznal narodno skupščino, ki se je kmalu preimenovala v ustavodajno skupščino katere glavni cilj je bil oblikovanje ustave. 26. avgusta 1789 je bila razglašena Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Temeljila je na razsvetljenskih idejah, imela 17. členov in predstavljala uvod v ustavo. -
Temeljne pravice (Bill of Rights)
Zaradi nepopularnosti in neskončne razprave glede prvotne ustave ZDA iz leta 1787 so zasnovali dokument o temeljnih pravicah. Uzakonjen je bil leta 1791. Obdržal je večino prvotnih amandmajev in dodal mnogo zagotovitev o osebnih pravicah ter svobodah. Med njimi spadajo svoboda govora, pravica do orožja, zaščita pred hišnimi preiskavami, pravica do molka in druge. -
Francija postane ustavna monarhija
Po neuspelem poskusu pobega kralja Ludvika XVI. na Nizozemsko je ustavodajna skupščina 3. septembra sprejela ustavo, ki jo je oblikovala že nekaj časa. S sprejetjem ustave je ustavodajna skupščina pridobila novo vlogo in se tudi primerno preimenovala v zakonodajno skupščino. Uzakonjena je bila prejšnja deklaracija, podržavljena cerkvena posest, uvedena civilna poroka, odpravljene carine, obdavčevanje glede na premoženje in omejena volilna pravica. -
2. faza francoske revolucije
Drugo fazo francoske revolucije, ki se je dogajala leta 1792 zaznamujeta radikalizacija in prehod v republiko. Zaradi nesporazumov sta nastali dve večji politični skupini Žirondisti (gospodarski liberalizem) in Montnjarji (poseganje v gospodarstvo). Zaradi nestabilnosti so Habsburžani in Prusi sklenili zavezništvo ter začele so se francoske revolucionarne vojne. Zgodili so se septembrski pokoli zaradi strahu pred ponovnim absolutizmom. Kralja so odstavili in obsodili na smrt. -
Period: to
Vojne sedmih koalicij proti Franciji
Od aprila 1792 do junija 1815 so potekale vojne sedmih koalicij proti Franciji. Te vojne razdelimo na francoske revolucionarne vojne in na Napoleonske vojne. Glavne evropske velesile v koalicijah so bile Velika Britanija, Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko cesarstvo, Prusija in Rusija. Francija je s pomočjo in pod vodstvom Napoleona zmagala prvih pet vojn. Izgubila je pa zadnji dve ter bila dokončno premagana.
Vojne koalicij -
Razglašena je Francoska republika
- septembra 1792 je v bitki pri Valmyju francoska revolucionarna vojska prvič premagala prusko-avstrijsko vojsko. Le dan kasneje so francozi odstavili kralja in narodni konvent (prej zakonodajna skupščina) je razglasil Francosko prvo republiko. Republika je oblika vladavine države brez monarha ali kralja. Republika je preživela skozi dve vojni do kronanja Napoleona kot cesarja leta 1804. Danes je Francija že na peti republiki.
-
Period: to
3. faza francoske revolucije
V letih 1793 in 1794 se je v Francoski republiki pojavilo hudo splošno pomanjkanje. Zaradi upora v Venedéeji so Jakobinci, ki so postali najmočnejša revolucionarna skupina, usmrtili okoli 15.000 ljudi. Celotno obdobje jakobinskega terorja so zaznamovale usmrtitve, ki so poleg ustrahovanje postale glavno orožje nove vlade. Narodni konvent pa je ustvaril odbor za občo blagajno. Mnoge politične stranke se povežejo in uspe jim aretirati Robespierra, voditelja Jakobincev, in s tem se teror konča. -
Period: to
4. faza francoske revolucije
Z uspešnim termidorijanskim udarom se konča obdobje jakobinskega terorja. Vodstvo države prevzamejo bogati meščani, ki sprejmejo novo ustavo leta 1795, s katero izvršno oblast pridobi direktorij. Volilno pravico je dobil vsak moški, ki je plačeval davke in bil star vsaj 21 let. Gospodarska kriza se je nadaljevala. Napoleon je postal poveljnik francoske vojske po uspešnem zatiranju državnega udara. Uspel je povesti Francijo do zmage in ji pridobil Nizozemsko, S. Italijo in Porenje. -
Napoleonov uspeh v Italiji in poraz v Egiptu
Po Napoleonovi uspešni vojaški kampanji po Severni Italiji leta 1796 in 1797, se je obrnil južno proti Papeški državi. Februarja leta 1798 je uspešno zavzel Papeško državo in ustanovil Rimsko republiko.
Napoleon je nato osvojil Malto in Kreto kot pripravo za napad na Osmansko cesarstvo. Prvega julija se je izkrcal v Aleksandriji in nato zavzel Kairo ter Sirijo. Po izgubi ladjevja v bitki na Nilu je Napoleon na skrivaj zapustil Egipt. Vojska, ki jo je pustil v Egiptu je bila kasneje poražena. -
Napoleonov državni udar v Franciji
Zaradi politične nestabilnosti v Parizu po zmagi Jakobincev v volitvah in vojaških neuspehov se je Napoleon odločil izvesti državni udar. To je storil tako, da je 3 direktorje prepričal na odstop, da bi jih zaščitil pred lažnim "Jakobinskim državnim udarom". Ostala dva je prisili odstopiti. Spodnji in zgornji konzulat je obvladal z vojaki. Tako je Napoleon z novo ustavo postal prvi konzulat Francije do 1805, ko se je okronal za cesarja. -
Napoleon okronan kot cesar Francije
Leta 1802 je Napoleon kot posledica nove ustave postal dosmrtni konzul. Da bi se lahko okronal za cesarja je potreboval papeževo podporo. Zato je z njim podpisal konkordat leta 1801, cerkev je lahko nadaljevala svoje delo v svojih bivših deželah, papež pa je bil prisoten pri kronanju. 2. decembra 1804 je bil Napoleon kronan za cesarja Francoskega cesarstva. Kronanje je potekalo v stolnici Notre-Dame v Parizu. Potek kronanje je bil unikaten, ker se je Napoleon želel razlikovati od drugih kraljev. -
Napoleonova vojska zasede Dunaj
Spomladi leta 1805 se je začela tretja koalicijska vojna. Po neuspešni avstrijski invaziji Bavarske je Napoleon nadaljeval pohod na Dunaj. Mesto je zavzel 13. novembra. Nadaljeval je na Moravsko kjer si je kljub oddaljenosti od zalog hrane in streliva, priboril zmago v bitki pri Austerlitzu. Premagal je večjo avstrijsko-rusko vojsko z manj izgubami. Šteje se kot ena od najboljših Napoleonovih zmag. -
Propad Svetega rimskega cesarstva
Po bitki pri Austerlizu je bil zadnji cesar Sveto rimskega cesarstva Franc II. prisiljen odstopiti. S tem se je končalo tisočletno rimsko-nemško cesarstvo. Napoleon je reorganiziral 16 nemških dežel v Rensko konfederacijo, francosko satelitsko državo. Kasneje po francoski zmagi nad prusko vojsko v bitki pri Jeni in zavzetju Berlina je Napoleon Renski konfederaciji dodal še 23 nemških državic. -
Napoleon osvoji Portugalsko in Španijo
Leta 1807 je Napoleonova vojska odkorakala skozi Španijo do Portugalske in jo zavzela. To je bil začetek polotoške vojne, ki se je razlila v špansko vojno za neodvisnost. Španija je bila do leta 1808 francoska zaveznica, ampak ko je Napoleon okupiral državo, odstranil Karla IV. in Ferdinanda VII. ter kot vladarja postavil starejšega brata, je izbruhnila vojna. Španci so s pomočjo Britancev in uporabo gverilskih taktik francoze izgnali is domovine. -
Period: to
Ilirske province
Leta 1809, po peti vojni koalicije, je Napoleon iz ozemelj poražene Avstrije ustanovil Ilirske province, da bil Avstrijce odrezal od morja in vzpostavil trgovske poti z Osmanskim cesarstvom. Raztezale so se skozi Koroško, Kranjsko, Istro, Hrvaško in Dalmacijo. Francozi so s seboj prinesli mnoge razsvetljenske reforme, enakopravnost jezikov in novo ustanovljene šole. Plemstvo, obrtniki in duhovščina niso bili zadovoljni z reformami. Kmetje pa so pričakovali odpravo fevdalizma, ki je pa ostal. -
Napoleonov pohod v Rusijo
Ker je Rusija prekršila celinsko blokado se je Napoleon odločil za pohod v Rusijo. S skoraj pol milijona možmi se je poleti 1812 odpravil do Moskve. Na poti je izgubil polovico mož zaradi bolezni in pomanjkanja hrane. Moskvo je našel zapuščeno in požgano. Rusi se niso predali in Francozi so se morali poraženi po zimi vrniti nazaj. Pot domov je preživelo le okoli 120.000 vojakov. Napoleon je bil poražen in njegov ugled nepremagljivosti je bil uničen. -
Konec Renske zveze
- oktobra 1813 se je začela štiri dnevna bitka pri Leipzigu znana tudi kot bitka narodov. Bila je največja bitka v Evropi do 1. svetovne vojne. Koalicijska vojska Avstrije, Švedske, Rusije in Prusije je premagala mogočno francosko vojsko. S tem je Francija izgubila nadzor nad vzhodnim bregom Rena. To je pomenil tudi konec Renske konfederacije.
-
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Po dunajskem kongresu leta 1814 je ozemlje bivših Ilirskih provinc ponovno prišlo pod avstrijsko last. Koroška, Kranjska, Goriška, Istra in Trst so bile leta 1816 združene v administrativno enoto poimenovano Ilirsko kraljestvo. Ta "kraljevina" ni imela skoraj nič avtonomije, celo manj kot Ilirske province. Kraljestvo je kot administrativna enota obstajalo do leta 1849, ko so stare dežele dobile nazaj deželne časti. Kozler je po kraljestvu zasnoval zemljevid slovenskih dežel. -
Poraz in izgon Napoleona na Elbo
Po porazih v Nemčiji in Španiji se je koalicijska vojska odločila za napad na Francijo. Kljub Napoleonovim zmagam v severni Franciji je konec marca Pariz kapituliral in Napoleon je bil odstranjen kot vladar. Poskušal je storiti samomor ampak mu ni uspelo. Po sporazumu v Fontainebleau se je vključno z družino odpovedal kroni in bil izgnan na otok Elba, oddaljen le 10 km od Italijanske obale. Tam je preživel 11 mesecev predenj se je ponovno vrnil v Francijo. -
Dunajski kongres
Prvega septembra leta 1814 se je začel dunajski kongres. Le ta je določil prihodnost Evrope po Napoleonskih vojnah. Na kongresu so sodelovale Avstrija, Prusija, Rusija, Združeno kraljestvo, Španija, Portugalska, Švedska, Nemške dežele in Francija. Na kongresu se niso preveč zmenili za nacionalna in svobodomiselna gibanja, kar se je čutilo vse skozi 19. stoletje z raznimi upori in revolucijami. Jim je pa uspelo za naslednjih 100 let preprečiti večje vojne v Evropi. -
Napoleonov pobeg iz Elbe
Ko je Napoleon izvedel, da bo izgnan na samotni otok v Atlantiku se je odločil pobegniti. Po enajstih mesecih na Elbi se je Napoleon 26. februarja izkrcal v južni Franciji. Vojska, ki jo je kralj poslal, da bi ujela Napoleone se mu je pridružila. Na poti v Pariz se mu je pridružilo vedno več vojakov. Kralj Ludvik XVIII. je pobegnil in Cesar je ponovno zavladal Franciji. Zbral je vojsko 200.000 mož in se pripravil na soočenje z novo koalicijsko vojsko. -
Dokončni poraz Napoleona
Z novo vojsko se je Napoleon odločil napasti Britansko vojsko v današnji Belgiji. 18. junija 1815 se je začela bitka pri Waterlooju. Britanci so odbili francoske napade in Prusom je uspelo Francoze napasti s strani. Poraženi Napoleon se je vrnil v Pariz kjer ga je vlada in ljudstvo zavrnilo. Abstiniral je 22. junija in vodenje države predal svojemu sinu. Britanske ladje so mu onemogočile pobeg v ZDA in zato se je predal. Izgnan je bil na Sv. Heleno, sredi Atlantika, kjer je 5. maja tudi umrl. -
Period: to
Predmarčna doba
Predmarčna doba je potekala med koncem dunajskega kongresa (1815) in začetkom marčne revolucije (1848). Po Evropi so se pojavile razne revolucije in liberalna gibanja. Na slovenskem je to obdobje zaznamoval Metternichov absolutizem. Uveljavljena je bila cenzura, prepoved združevanja in policijski nadzor, da bi preprečil politične spremembe. Oblikujejo se tudi prve zamisli o združenem slovenskem narodu. F. Prešeren, J. Bleiweis in drugi so pripomogli k razvoju slovenske kulture. -
Ljubljanski kongres
Zaradi nemirov in uporov nacionalnih ter liberalnih gibanj so se članice Svete alianse (Avstrija, Rusija, Prusija, VB, Francija in Italijanske državice) drugič sestale na kongresu v Ljubljani. Poleg uradnih pogajanj in dogovorov so pogosto potekale razne prireditve, vojaške parade, godbe, plesi, ognjemeti, gledališke predstave, opere in celo plovbe po Ljubljanici. Še dandanes se po njem imenuje Kongresni trg.