Časovni pas

Prazgodovina

Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

Človek se je razvijal. Pojavilo se je tudi kmetijstvo. Obsega 98 % vse zgodovine.
Deli se na:
- Kameno dobo in kovinska doba.
Kamena doba se deli na:
- Starejšo in mlajšo
Doba kovin pa na:
- Bakreno, bronasto in železno

Stari vek

Period: 4000 BCE to 476

Cilivizacije so se povečale.
Mesta so bila vodena iz središča.
Razvile so se pisave.
Prve civilizacije so bile:
- Egipčani, Babilon, Starogrška in Rimska. Ukvarjali so se s poljedelstvom in živeli v preprostih šotorih. Gojili živali.
3500.pr.n.št so nastale prve cilivizacije so nastale v sredini 4. tisočletja pr.Kr. na jugu Mezapotamije, v osrednji Turčiji in ter Egiptu. To so: Feničanska, Mezopotamska, Kitajska, Egipčanska, Judovska in Indijska cilivizacija.

Prve civilizacije

3500 BCE

3500.pr.n.št so nastale prve cilivizacije na jugu Mezapotamije, v osrednji Turčiji in ter Egiptu. To so: Feničanska, Mezopotamska, Kitajska, Egipčanska, Judovska in Indijska cilivizacija.

Grška temna doba

1120 BCE

Je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije do prvih znakov grških polisov.

Nastanek grških polisov

800 BCE

Polisi so bili samostojne mestne države, ki so bile središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Nikoli se niso združili v skupno državo, občasno so bili med seboj v vojnah ali pa so se povezovali.

Arhaična grčija

776 BCE

Je obdobje grške zgodovine ,ki je trajalo od 8. stol. do gršče zmage nad Perzijo leta 479 pr.kr

Ustanovitev Rima

753 BCE

Latini, eno izmed številnih ljudstev na Apeninskem polotoku, so ustanovili mesto Rim. Iz majhne naselbine se je razvija mestna država, ki so jo vodili kralji (kraljevina).

Rimska republika

509 BCE

Po izgonu kralja so vsi svobodni moški prebivalci, rojeni v Rimu, sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili. Takšno obliko vodenja imenujemo republika.

Klasična Grčija

500 BCE

Je obdobje od zmage nad Perzijo do smrti Aleksandra Velikega

Grško- perzijske vojne

499 BCE

V Grško- perzijskih vojnah so se grški polisi povezali v boju proti skupnemu sovražniku, Perzijcem. V vojnah so Grki dosegli zmago nad številčnejšo perzijsko vojsko.

Aleksander Veliki

356 BCE

Aleksander Veliki je bil sin makedonskega kralja Filipa II. Vodil je vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Njegovi poveljniki so si razdelili imperij, nastalo je več manjših držav.

Helenistična Grčija

323 BCE

je obdobje med smrtjo Aleksandra Velikega in priključitvijo Rimske republike

Punske vojne

264 BCE

Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko. Prva punska vojna je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji, druga je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe in porazu Rimljanov, tretja pa se je končala s popolnim uničenjem Kartagine.

Rimska Grčija

146 BCE

Grčija v rimski dobi je obdobje zgodovine Grčije, ko so ji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo.

Gaj Julij Cezar

100 BCE

Bil je poveljnik v rimski vojski. Vojaški uspeh mu je prinesel velik ugled. Po uničenju nasprotnikov je postal diktator, edini voditelj države, kar je pomenilo propad republike.

Gaj Oktavijan Avgust

63 BCE

Rim je postal cesarstvo s podelitvijo naziva Avgust (je pomenilo Vzvišeni) Gaju Oktavijanu, ki je bil zmagovalec v boju za oblast. S tem si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo.

Rimsko cesarstvo

27 BCE

Rim je postal cesarstvo z podelitvijo naziva Avgust Gaju Oktavijanu, ki je bil zmagovalec v boju za oblast. S tem je postal cesar, ki je imenoval poklicno uradništvo, vojaške poveljnike in svojega naslednika ter predlagal zakone in člane senata.

Začetek krščanstva

1 CE

Krščanstvo je vera, ki se je razvila iz Jezusovega nauka. Jezus je potoval po Judeji in ljudem pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere.

Bizantinsko cesarstvo

324

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc.

Rimski imperij se razdeli na Z in V del

324

Zaradi neobvladljive vsesplošne krize in slabih razmer se je Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu).

Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu

380

Vedno več prebivalcev Rimskega imperija je sprejela krščanstvo zaradi vsesplošne krize in narave krščanske vere, ki ni nikogar izključevala. Rimski cesarji so kristjane preganjali, saj so ti zavračali čaščenje rimskega cesarja kot božanstva.

Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva

476

Konec zahodnega dela Rimskega cesarstva je povzročila vsesplošna kriza Rimskega imperija ter preseljevanje germanskih plemen in Hunov.

Srednji vek

Period: 476 to 1492

Ljudstva so se preseljevala.
Propadle so Rimske države.
Nastale so nove države.
Prebivalci so se večina ukvarjali s kmetijstvom.
V gradovih so živeli vitezi.
Mesta in obrti so se razvijala.
Vzpon krščanstva.

Cesar Justinijan I.

527

Pod njegovo vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje. Njegova največja zasluga je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava.

Začetek islama

622

L. 622 je 75 mož in dve ženski iz Jasriba romalo v Meko (tedaj največje središče dejavnosti v Arabiji), kjer so se na skrivaj sestali s Prerokom in s slovesno prisego obljubili, da se bodo bojevali zanj. Pri molitvah so se obračali proti Meki. Z različnimi odpravami, tudi vojaškimi, so muslimani počasi razširjali svojo veroizpoved.

Karantanija

623

Karantanija je bila prva staroselsko-slovanska državna tvorba na ozemlju Vzhodnih Alp s središčem na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju, v bližini današnjega Celovca.

Rekonkvista

711

Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigigotskim kraljestvom in se zaključil s padcem Granadskega emirata. Za začetek rekonkviste velja bitka pri Covadongi. Ta bitka zaznamuje eno od prvih zmag krščanskih vojaških sil po islamskem osvajanju Iberskega polotoka.

Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja

800

Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. Med svojo vladavino je združil večino Zahodne Evrope, s čimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg, in hkrati položil temelje sodobne Francije in Nemčije.

Velika shizma

1054

Velika shizma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Bil je posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama. Poglavitna izvora razkola sta bili vprašanje papeževe avtoritete ter teološko vprašanje, ali Sveti Duh izhaja le iz Očeta ali pa tudi iz Sina.

Križarske vojne

1095

Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimskokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=w0_dyez19Xw

Humanizem in renesansa

1300

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek. Renesansa se je začela v Firencah v Italiji. Humanizem je bila metoda učenja, osredotočena proučevanje starodavnih besedil v izvirniku in ocenjevanjem s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov.

Celjski grofje

1322

Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Bili so največji tekmeci Habsburžanov v vzhodnoalpskem in srednjeevropskem prostoru.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=DqeIe3nhBaI

Epidemija kuge

1348

Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi.

Turški vpadi

1408

Na slovenske dežele so se napadi zgodili na začetku 15.stol. Napadi so bili hitri in nepričakovani. Turška vojska je požigala in kradla vasem.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=RZoAI2uluEY

Izum tiskarskega stroja

1450

Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine.

Turško zavzetje Konstantinopla

1453

1. maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih (Osvajalec) zavzel Carigrad (Konstantinopel), s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Za številne zgodovinarje (predvsem v Turčiji) zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka.

Kmečki upori

1478

To so bili napadi plemičev ,ker je bil položaj kmetov slab.
Sledilo je kruto maščevanje plemičev in vojske.

Kolumbovo odkritje Amerike

1492

Krištof Kolumb je kot poveljnik ladjevja, je v poskusu doseči Vzhodno Azijo, s plutjem okrog sveta proti zahodu odkril ameriško celino, obstoj katere v njegovem času Evropejcem ni bil poznan. Pod pokroviteljstvom španskih monarhov je skupno opravil štiri plovbe v Novi svet in s svojimi odpravami postavil temelje evropski kolonizaciji celine.
video: https://www.youtube.com/watch?v=-E9T6UWaDRA

Novi vek

Period: 1492 to 1945

Veliko geografskih odkritij.
Razvila se je znanost in kritično razmišljanje.
Veliko političnih sprememb.
Število izumov in uveljavitve strojne proizvodnje se je povečalo.

Reformacija

1517

Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bil preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik Martin Luther.

Prvi slovenski tiskani knjigi

1550

Primož Trubar je bil začetnik slovenske književnosti, saj je 1550 izdal prvi slovenski knjigi: Abecednik in Katekizem.

Avgsburški verski mir

1555

Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25.9.1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero- luteranstvo.

Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino

1584

Avtor prve slovenske slovnice je bil Adam Bohorič, prvega prevoda Biblije pa Jurij Dalmatin.

LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

1643

Je obdobje kjer je bila moč kraljev velika in je odločav samo on. Ludvik XIV pa je bil Francoski vladar ,ki je imel absolutistični način vladanja. Zaradi njega se je razvila najpopolnejša oblika absolutizma.

Razsvetljenstvo

1680

To je bilo miselno-filozofsko gibanje ,ki se je razširilo po Evropi v 17. stol.

Marija Terezija

May 13, 1717

Bila je nadvojvodina Avstrije, kraljica Ogrske in Češke. Skupaj s Jožetom II sta vladala in ustanovila reforme(npr šolske, vojaške, kmečke..)
Video: https://www.youtube.com/watch?v=3fwubghHzVM

Prva industrijska revolucija

1750

Gre za obdobje prehoda iz ročne v strojno proizvodnjo. Zanjo so značilna nova znanstvena spoznanja in tehnične novosti. Začetek je bil v Veliki Britaniji.

Napoleon Bonaparte

Aug 15, 1769

Poveljnik Napoleon Bonaparte je Francijo povzdignil v vojaško silo in postal narodni junak. Kasneje je izvedel državni udar, prevzel oblast v državi in se okronal za cesarja Francije. Pod njegovim vodstvom je Francija zavzela velik del celinske Evrope in Egipt.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=uC8TK7GH85o

Nastanek ZDA

Jul 4, 1776

Med vojno za neodvisnost kolonij z Veliko Britanijo je po sprejetju Deklaracije o neodvisnosti, ki je eden najpomembnejših dokumentov razsvetljenstva in je kot prvi ustavnopolitični akt v zgodovini razglasila razsvetljenska načela o svobodi, enakosti in suverenosti ljudstva, nastala nova država- ZDA.

Francoska revolucija

Jul 14, 1789

Francoska revolucija se je zaradi razočaranja ljudi nad razmerami v državi začela z napadom prebivalcev Pariza na državni zapor v trdnjavi Bastilja, kasneje pa so se nemiri razširili po vsej Franciji. Sledila je odstavitev kralja in razglasitev republike.
video: https://www.youtube.com/watch?v=5eeg_W-1jEE

Ilirske province

Oct 14, 1809

L. 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje v okviru Francoskega cesarstva povezal v posebno upravno enoto, Ilirske province, s sedežem v Ljubljani. V tistem času se je slovenska nacionalna zavest krepila, saj se je povečala uporaba slovenščine, prišlo je tudi do združitve slovenskih dežel.

Metternichov absolutizem

1815

To je čas, ko je bil na oblasti Avstrije bolehen cesar Ferdinand I., ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom Na čelu. Zavedal se je, da so spremembe nujne, kot na primer odprava fevdalizma, večanje vlog meščanstva in sprostitev narodnih gibanj.

Kongres svete alianse v Ljubljani

1821

Evropski vladanji so na pobudo kneza Metternicha sklenili sveto alianso- politično in vojaško zavezništvo. S kongresom v Ljubljani se je ta za dobre štiri mesece spremenila v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu.

Franc Jožef I.

Aug 18, 1830

Franc Jožef I. je prestol Avstrijskega cesarstva nasledil po revoluciji leta 1848. Ukinil je ustavni režim, država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo. Kljub temu so se v državi krepila mednacionalna trenja, kar je vodilo v dualizem-dvojno monarhijo. V času njegovega vladanja je država sodelovala v mnogih vojnah.

Pomlad narodov in zedinjena Slovenija

1848

Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev v času marčevske revolucije, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo v okviru Avstrijskega cesarstva ter enakopravnost slovenskega jezika v javnosti, šolah in uradih.

Bachov absolutizem

1849

Bachov absolutizem je ime dobil po Bachu, ki je bil notranji minister v avstrijski vladi med letoma 1849 in 1859. Šlo je za obdobje neoabsolutizma, ki je nastopilo s cesarjem Francem Jožefom I. in zadušitvijo revolucije l. 1848.

Druga industrijska revolucija

1850

Je sledila prvi industrijski revoluciji. Zanjo so značilni novi izumi in tehnične izboljšave. Drugo ime zanjo je zato tudi znanstveno-tehnična revolucija.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=S2Bg9uLgWNc

Nastanek Kraljevine Italije

1861

Italijani so bili v tistem času razdeljeni med več držav. Po pohodu zs osvoboditev in združitev Italijanov, ki ga je vodil Giuseppe Garibaldi, je nastala Kraljevina Italija. Vodil jo je sardinski kralj. Kasneje se ji je pridružil še Rim in področje okoli njega.

Ameriška državljanska vojna

1861

Ameriška državljanska vojna je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. V njej je zmagal bolj razvit sever, kar je omogočilo zmago demokratičnih sil, pospešen gospodarski razvoj in preobrazbo ZDA v največjo velesilo na svetu

Nastanek Avstro-Ogrske

1867

Avstrijsko cesarstvo se je 1867 preoblikovalo v dve samostojni enoti ter dobilo ime Avstro-Ogrska. Gre za obdobje dualizma, dvojne monarhije. Takrat je bila uvedena svoboda združevanja, zagotovljena enakopravnost narodov in pravica do javnega izražanja narodne pripadnosti.

Nastanek Nemškega cesarstva

1871

Nemško cesarstvo je nastalo z združitvijo nemških dežel brez Avstrije, ki jo je pripravil in izpeljal ministrski predsednik Prusije Otto van Bismarck.

RUDOLF MAISTER

Mar 29, 1874

Ob nastanku SHS je prevzel vojaško oblast v Mariboru. S prostovoljci je Maister z odločno vojaško akcijo zasedel tudi celotno Spodnjo Štajersko.

Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika

Jun 28, 1914

Z atentatom Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, se je 28.6.1914 pričel spor med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Končal se je z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji 28.7.1914.
video: https://www.youtube.com/watch?v=nuNx2nMAQVA

Prva svetovna vojna

Jul 28, 1914

Po atentatu na avstrijskega prestolonaslednika so spori vodili v pričetek prve svetovne vojne. Po avstro-ogrski napovedi vojne Srbiji, je vojno napovedala tudi Nemčija (Rusiji in Franciji) ter Velika Britanija (Nemčiji). Trajala jer 4 leta, končala se je po podpisih premirja (zadnji novembra 1918).
Video: https://www.youtube.com/watch?v=-GsolnXOiBg

Soška fronta

1915

Soška fronta je bila del italijansko-avstro-ogrske fronte v prvi svetovni vojni in se je odvijala na slovenskem ozemlju. Zahtevala je veliko žrtev, velja za največjo gorsko bitko in največji vojaški spopad na slovenskih tleh.

Ruska revolucija

1917

Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Rusija je tako postala prva socialistična država.
video: https://www.youtube.com/watch?v=B-Vuomwrix0

DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

Oct 29, 1918

1. oktobra 1918 je Narodni svet SHS je ustonovil samostojno državo Državo SHS. V Ljubljani jo je predstavljala Narodna vlada.

KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

Dec 1, 1918

V Beogradu so razglasili združitev Države SHS in Kraljevine Srbije in nastala je KRALJEVINA SHS.

Pariška mirovna konferenca

Jan 18, 1919

Pariška mirovna konferenca se je začela januarja 1919 v versajski palači pri Parizu. Njen namen je bil sklenitev mirovnih pogodb s poraženimi državami, glavne odločitve so sprejemali veliki trije: predsednik ZDA, ministrski predsednik Velike Britanije in predsednik Francije.

Zlata dvajseta leta

1920

Je bila ameriška gospodarska rast v 20. letih in se je odrazila v življenju Američanov.(življenjska raven se je izboljšala in rodilo se je potrošništvo)

TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

Jun 4, 1920

Začrtana je bila tako ,da je v veliki meri upoštevala predloge Kraljevine SHS ,ki je dobila Prekmurje ,ki je prvič postalo del slovenske politične skupnosti.

KOROŠKI PLEBISCIT

Oct 10, 1920

Je bil plebiscit, na katerem se je večina prebivalcev odločila za Avstrijo. Vzrokov za odločitev v prid Avstriji je bilo več.

STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

Apr 3, 1922

Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi izvajal Josif Stalin.

Fašizem v Italiji

Oct 30, 1922

Nastalo po prvi svetovni vojni. Vodja je bil Benito Mussolini.
Razširjal se je ,ker niso dobili toliko ozemlja kot bi ga morali v londonskem memorandumu in ker so se v državi pojavljali politični in gospodarski problemi.

velika gospodarska kriza

1929

Je trajala globoko v 30. leta in je uničila blaginjo zlatih dvajsetih let. Vzroki: prezadolženost prebivalstva, bančna kriza in preveliko proizvodnjo industrijskih izdelkov.

Nacizem v Nemčiji

Mar 5, 1933

Nastalo po prvi svetovni vojni. Vodja je bil Adolf Hitler. Pojavilo se je zaradi vseh posledic po prvi svetovni vojni in zaradi gospodarskih kriz. Končalo se je leta 1945 s koncem druge svetovne vojne.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=LzQ2c-egxB0

ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

1936

Je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema (levo in desno stranjo)

DRUGA SVETOVNA VOJNA

Sep 1, 1939

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=AUXIuYHFgBE

NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

Apr 6, 1941

Napad na Jugoslavijo je bil kratkotrajni spopad med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi.

Moderna doba

Period: 1945 to 2080

Prišlo je do prve in druge svetovne vojne in njene ogroženosti.
Prišlo je do vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic.
Mednarodna povezovanja.

NASTANEK OZN

Oct 10, 1945

je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija.

HLADNA VOJNA

Mar 12, 1947

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=I79TpDe3t2g

Korejska vojna

1950

V Korejski vojni so severnokorejske čete napadle Južno Korejo. Severno Korejo sta podpirali Sovjetska zveza in Kitajska, Južno pa ZDA. Trajala je tri leta.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=yxaegqvl4aE

LONDONSKI MEMORANDUM

Oct 5, 1954

Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954.

Vietnamska vojna

1965

Vietnamska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom ter ZDA in Jućnim Vietnamom, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Nastala je kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=89_3DgW_7mg&t=67s

Ameriški pristanek na Luni

Jul 20, 1969

Prva človeka, ki sta 20.7.1969 z vesoljsko odpravo Apollo 11 stopila na površje Lune, sta bila Neil Armstrong in Edwin Aldrin.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=0MGahuy_BG0

Jedrska nesreča v Černobilu

Apr 26, 1986

Najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije se je zgodila 26.4..1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Ob eksploziji jedrskega reaktorja so se zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe radioaktivni delci razširili vse do Evrope in vzhodnega dela ZDA.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=Cc-vvhWXL9Q

Razglasitev samostojnosti

Jun 26, 1991

1. junija leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije. Ob koncu govora je izgovoril tudi znamenite besede: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Video: https://www.youtube.com/watch?v=ZVz3diMcfOQ