-
=združenje Irskega kraljestva in Kraljestvo Velike Britanije v Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Irske. -
Daniel OConnell (proti AOU) ustanovil je katoliško združenje in dosegel: britanski parlament uzakonil enakost katoliških in protestantskih duhovnikov -
Daniel Oconnell se je zavzemal za irsko avtonomijo in ustanovil organizacijo Repeal. Glavni cilj: vzpostavitev irskega kraljestva s kraljico Viktorijo. -
med Irci se je uveljavilo radikalnejše združenje Mlada Irska, ki se je zavzemala za dosego irske avtonomije s silo. -
posledica: izseljevanje Ircev v Ameriko (skupaj z angleškimi represijami)
-
vzroki: nezadovoljstvo meščanov (želijo politično svobodo), prizadevanje za liberalno svobodo (delavci, kmetje, meščani), slabšanje položaja delavstva, težnje po nacionalni državi
dosežejo: kralj dveh Sicilij obljubi ustavo -
razglašena republika in vzpostavitev začasne vlade, z namenom da vsaj delno zadovoljijo zahteve revolucionarjev. Francoski kralj je bil prisiljen v odstop. -
v Frankfurtu. odprava: cenzura tiska, razglasil cesarska orla za zvezni grb, za zvezno zastavo pa rdečo-črno-zlato. Sklic vsenemškega parlamenta (za združitev Nemčije). -
Na območju Avstrijskega cesarstva je izbruhnila revolucija. -
cesar Ferdinand 1. obljubi: vpeljavo ustave, uvedbo svobodnega tiska in združevanja, ustanavljanje narodnih gard -
Ni zadovoljila revolucionarjev, kar je prevedlo na Dunaju aprila do protestov. -
V Pragi pod vodstvom Palackyja prišlo do sklica slovanskega kongresa. Zahteve: izvzem slovanskih ozemelj iz Nemške zveze. -
zaradi želje po sklenitvi konsenza, je bila v Dunaju sklicana ustavodajna skupščina. Nalogi: dokončna odprava fevdalizma in vpeljava ustave -
revolucija je prisilila Ferdinanda 1. da je sestopil s prestola in ga predati nečaku Francu Jožefu. V Olomucu je bil razglašen za avstrijskega cesarja. -
Ključna pridobitev revolucije na območju Avstrijskega cesarstva. Cesar jo je uzakonil. -
izvoljen za predsednika. Ni bil naklonjen republikancem in revolucionarjem. -
V Rimu razglasijo republiko. Papež Pij IX. prisiljen v uvedbo ustave in začasen umik.
-
Cesar izda vsiljeno/oktroirano ustavo. Parlament je bil razpuščen. -
s oktroirano ustavo Avstrijskega cesarstva, vendar kasneje ob pomoči Rusije zatre vsa revolucionarna središča. -
Franc Jožef z njem dokončno ukinil oktroirano ustavo in nekatere napredne reforme iz časa marčne revolucije. sledi: Bachov absolutizem -
postane nov ministrski predsednik. Znan je po modernizaciji, skušal izriniti Avstrijo iz Apeninskega polotoka. -
nedemokratično se Louis Napoleon Bonaparte razglasi za cesarja Napoleona III. (z novo ustavo) -
Rusija vdrla na Moldavijo in Vlaško. Ruska mornarica v Sinopskem zalivu uniči turško floto+ bitka pri Sevastopolu
-
konkordat- meddržavni sporazum med monarhijo in papežem. Pridobitve: Katoliška cerkev dobi velike pristojnosti na področju šolstva in zakonskega prava -
med Rusijo in Avstrijskim cesarstvom. posledice: Rusija izgubila vpliv v Podonavju in Balkanu, Vlaška in Moldavija dobita avtonomijo znotraj Osmanske države. -
tajna organizacija, želijo doseči spremembe s silo. -
vzroki: avstrijsko cesarstvo izdalo ultimat o razoroženosti (kar zavrne Piemont). -
posledica bitke pri Magenti. doseže: Avstrijsko cesarstvo se umakne iz Lombardije. -
Giuseppe Garibaldi ("junak risorigmenta") zasede Kraljestvo dveh Sicilijo. Kasneje izroči KDS Viktorju Emanuelu II. -
pod vodstvom Aleksandra II. - odločil da bo državo reformiral in uvedel liberalne reforme. dal kmetom osebno svobodo in minimalne državljanske pravice (poroka, osebna lastnina, ukvarjanje s trgovino). -
federalistično usmerjena, konec neoabsolutizma, ustavna monarhija, uvajalna federalizem in favorizacijo tradicionalnih elit. odpor nemškega in madžarskega liberalnega meščanstva -
centralizirana, obuditev parlamentarnega življenja, z davčnimi in inteligenčnim cenzusom omejena volilna pravica. Nezadovoljstvo: Čehov in Madžarov -
V Torinu italijanski parlament razglasi Italijansko kraljestvo. Nastane ustavna monarhija. -
kronanje za madžarski kraljevi par. Franc Jožef dobi dve funkciji: avstrijski cesar in madžarski kralj. -
zakon o društvih, splošnih pravicah državljanov, zagotavlja svobodo mišljenja, svoboda veroizpovedi, nadzor nad šolstvom prevzame država, splošna in obvezna obveznost -
Italija zavzame Rim in ga razglasi za prestolnico. (Torino, Firence, Rim). Benečija je že bila zasedena od Avstrijskega cesarstva (avstrijsko-pruska vojna proti italijanski). -
Napoleon III. zaradi stalnih porazov proti Prusiji pod pritiskom nemških čet prisiljen kapitulirati, zunanji minister Jules Favre pa je podpisal premirje pod nemškimi pogoji. -
po prisiljenem umiku vlade iz mesta- vstajniki z narodno gardo razglasili samoupravo/ pariško komuno. 26.3- izvoljeno 81članski svet komune (izvoljeni tudi delavci).
-
Nemci so izpustili francoske vojake ki so bili v nemškem ujetništvu. Francoska vojska je napadla Pariz. Vojska premagala vstajnike- zaprtje pariške komune. -
vzrok: Osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Rusija zmaga.
Posledica: premirje v San Stefanu -
posledice: Bolgariji zagotovi neodvisnost od Osmanske nadoblasti -
kmetje so nehali plačevati najemnino za svoje kmetije, vendar so izgubili ozemlje, katerega kasneje ni nihče več obdeloval
-
Aleksandra II. nadomesti njegov sin Aleksander III., ki je utrdil avtokratsko vlado. Okrepil je nadzor nad kmečkim preb., ukinil avtonomnost univerz, poostril cenzuro, rusifikacija neruskega prebivalstva države. -
v času, ko je bil na prestolu Nikolaj II., ustanovljena je bila socialistična revolucionarna stranka (revo. krog). Nastala je zaradi nenaklonjenosti Nikolaja II. reformam. -
Nastane še en revolucionarni krog- boljševistična komunistična stranka. Vodil jo je Vladimir Iljič Lenin. -
vzrok: Japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije. Bitka je Cušimi- japonsko ladjevje premagalo rusko. Konec: mirovna pogodba v Portsmouthu
-
vzrok: nezadovoljstvo ljudstva, želijo človekove pravice, vpeljava parlamenta. Kraj: Peterburg. Dogodek: splošna stavka delavcev, ki so korakali proti Zimskemu dvorcu, carska vojska streljala na demonstrante. dosežek: Oktobrski manifest (temelji državljanskih pravic, svoboščin, parlamentarne demokracije) -
splošna volilna moška pravica in enaka volilna pravica -
Irska se bori za svojo samostojnost- razglašena samostojnost Irske (ševedno pod angleško oblastjo) pred 1.sv. vojno jim je bila obljubljena samouprava
-
formalni dogovor med državo in cerkvijo
