-
Načrt za novo politično sodelovanje v Evropi
Robert Schuman – francoski zunanji minister je predstavil načrt za sodelovanje. Predlagal je tudi, da bi premogovništva in jeklarske industrije v Zahodni Evropi imela skupno upravljanje. Evropska unija je zato ta dan – 9. maj imenovala za dan Evrope. -
Rimski pogodbi
Ker je bila pogodba o premogu in jeklu uspešna, se je šest ustanovnih držav odločilo da bodo svoje sodelovanje razširile tudi na druge panoge. Sodelovanje so formalizirale s podpisom dveh pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki sta začeli delovati 1. januarja 1958. -
ustanovitev Evropskega parlamenta
Prvo zasedanje Evropske parlamentarne skupščine, predhodnice današnjega Evropskega parlamenta, je bilo v Strasbourgu v Franciji. Za njenega predsednika je bil izvoljen Robert Schuman. Evropska skupščina je nadomestila skupno skupščino Evropske skupnosti za premog in jeklo in se 30. marca 1962 preimenovala v Evropski parlament. -
ustanovljeno je Evropsko združenje za prosto trgovino
Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) je bilo ustanovljeno za spodbujanje proste trgovine in gospodarskega povezovanja med nekaterimi državami, ki niso članice EGS: Avstrijo, Dansko, Norveško, Portugalsko, Švedsko, Švico in Združenim kraljestvom. Do leta 2020 postanejo države članice Efte še Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. -
širitev s 6 na 9 držav članic
S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se je število držav članic povečalo s šest na devet. -
Grčija postane deseta država, ki se je pridružila EU
Potem ko je zrušila vojaški režim in leta 1974 ponovno vzpostavila demokracijo, je Grčija izpolnila vse pogoje za članstvo in se pridružila Evropskim skupnostim. -
dve novi državi članici: Španija in Portugalska
S pristopom Španije in Portugalske k Evropskim skupnostim se je število članic povečalo na dvanajst. -
Maastrichtska pogodba
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993. -
Začetek enotnega trga
Vzpostavljen je enotni trg s 4 svoboščinami – prosti pretok oseb, blaga, storitev in denarja. Od leta 1986 je bilo sprejetih na stotine zakonodajnih aktov v zvezi z davčno politiko, poslovanjem, poklicnimi kvalifikacijami in drugimi ovirami za odprte meje. Prosti pretok nekaterih storitev pa je bil odložen. -
EU pridobi 3 nove članice: Avstrijo, Finsko in Švedsko
Avstrija, Finska in Švedska se pridružijo EU. 15 držav članic zdaj zajema skoraj celotno zahodno Evropo. -
v sedmih državah se začne potovanje brez meja
Schengenski sporazum je začel veljati v sedmih državah – Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, Nizozemski, Portugalski in Španiji. Potnice in potniki lahko potujejo med temi državami brez preverjanja potnih listin na mejah. Do leta 2021 se v schengensko območje brez potnega lista vključi 26 držav, vključno z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico -
Amsterdamska pogodba
Podpisana je bila Amsterdamska pogodba. Pogodba je nadgradila Maastrichtsko pogodbo in določila načrt za preoblikovanje institucij EU, močnejšo vlogo Evrope v svetu in več sredstev za zaposlovanje in varstvo pravic državljanov. Veljati je začela 1. maja 1999. -
rojstvo evra
V 11 državah je bila uvedena skupna valuta evro, vendar samo za trgovinske in finančne transakcije. Bankovci in kovanci se uvedejo pozneje. Prve države evrskega območja so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Danska, Švedska in Združeno kraljestvo se zaenkrat niso odločile za pridružitev evrskemu območju. -
Pogodba iz Nice
Voditelji EU so podpisali Pogodbo iz Nice. Njen cilj je reformirati institucije, da bo EU lahko učinkovito delovala, potem ko je dosegla 25 držav članic, in se pripraviti na naslednjo pridružitev večje skupine novih članic. Veljati začne 1. februarja 2003. -
12 držav začne uporabljati evro bankovce in kovance
Evrobankovci in kovanci postanejo zakonita valuta v 12 državah EU (Grčija se je evrskemu območju pridružila leta 2001, več držav je sledilo po letu 2002). Tiskanje bankovcev, kovanje kovancev in njihova distribucija je velika logistična operacija. Bankovci so za vse države enaki. Kovanci imajo eno standardno stran, na drugi pa je nacionalni simbol države. -
10 novih držav
Ciper in Malta se pridružita EU skupaj z 8 državami Srednje in Vzhodne Evrope – Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo – končno je odpravljena delitev Evrope po drugi svetovni vojni. -
EU izrazi dobrodošlico Bolgariji in Romuniji
S pristopom še dveh držav iz vzhodne Evrope – Bolgarije in Romunije – se je število držav članic EU povzpelo na 27. -
Lizbonska pogodba
Lizbonsko pogodbo, ki spreminja predhodne pogodbe, je podpisalo 27 držav članic. Pogodba je namenjena oblikovanju bolj demokratične, učinkovitejše in transparentnejše EU, ki bo sposobna reševati vprašanja globalnih sprememb, denimo podnebnih sprememb, varnosti in trajnostnega razvoja. Vse države EU ratificirajo Pogodbo, preden ta začne veljati 1. decembra 2009. -
Nobelova nagrada za mir
Na slovesnosti v Oslu je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir. Nagrada počasti 60 let prizadevanj EU za uveljavljanje miru in sprave, demokracije ter človekovih pravic. -
Hrvaška postane 28. članica EU
Hrvaška se je kot 28. članica pridružila EU. -
Pariški sporazum o podnebnih spremembah
EU je imela ključno vlogo na konferenci Združenih narodov v Parizu, kjer je 195 držav sklenilo nov sporazum o podnebnih spremembah. Sporazum vsebuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja precej pod 2° C v primerjavi z ravnijo iz predindustrijske dobe. -
Združeno kraljestvo glasuje za izstop iz EU
Na referendumu junija 2016 52 % volivcev v Združenem kraljestvu glasuje za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije po več kot 40 letih članstva. Združeno kraljestvo 31. januarja 2020 zapusti EU. -
Period: to
Pandemija COVID-19 in pot do okrevanja
Pandemija COVID-19 je povzročila izredne razmere na področju javnega zdravja in upočasnila gospodarsko rast.
EU in njene države članice so sodelovale pri podpori sistemov zdravstvenega varstva, zajezitvi širjenja virusa in zagotavljanju cepiv za ljudi v EU in drugod. Voditelji so se v podporo okrevanju dogovorili o največjem svežnju spodbud, financiranih iz proračuna EU: poudarek je na zelenem in digitalnem okrevanju, saj si EU prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050.