-
Adam Bohorič: Zimske urice
To je prva slovenska slovnica. Kasneje leta 1080 Kopitar napiše drugo slovensko slovnico. Tretjo slovensko slovnico pa napiše Janežič leta 1854. -
Kranjska gramatika (Marko Pohlin)
Z izdajo prve slovenske slovnice Marko Pohlin dokaže, da je slovenski jezik kljub narečjem dokaj enoten. To spodbudi narodno ozaveščanje ljudi, saj ugotovijo, da niso le pripradniki dežel, ampak tudi večje enote. -
Pogodba v Schonbrunu
Napoleon premaga avstrijsko vojsko -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Z mirovno pogodbo v Schonbrunu so slovensko ozemlje južno od Save dobili Francozi. Da bi Avstrijsko cesarstvo ločili od morja, ustanovijo povezavo sredozemsko-francoskih ozemelj v Istri in Dalmaciji in okrepili ozemlejsko povezavo z Osmanskim cesarstvom, ki je bila pomembna za trgovanje, so ustanovili državno tvorbo Ilirske province. Končajo se z bitko pri Leipzige. -
Organični dekret
Predstavlja prekinitev odnosov z avstrijsko upravo in ureditvijo (čeprav so Ilirske province obstajale že prej). V Ilirskih provincah Francozi niso izvajali volitev v francosko skupščino in reform, saj niso bile del francoskega ozemlja. -
Period: to
Kraljestvo Ilirija
Po razpadu Ilirskih provinc je to ozemlje pripadlo Avstrijskemu cesarstvu, ki ga je preuredilo Kraljestvo Ilirja. Avstrijske oblasti so obdržale nekatere francoske refore, ki niso ogrožale avstrijskega absolutizma (cehi, patrimonialno sodstvo), vendar so tiste, ki so ogrožale fevdalni sistem takoj odpravili. Tako so morali kmetje nadoknaditi zaostale obveznosti. Glavno besedo pri šolstvu je imela ponovno Cerkev. -
Period: to
Kranjska Čbelca
Je glavno glasilo Čop- Prešernovega kroga. Časopis, ki ga izdajajo izobraženci, zapisan v gajici (želijo širit gajico med prebivalstvo). Notri so tudi narodnobutiteljske pesmi. -
Period: to
Abecedna vojna
Jernej Kopitar je prvi spodbudil željo po enotnem črkopisu za vse južne Slovane, saj je zagovarjal mnenje o črkopisu, ki bi imel za vsak glas svojo črko. Takrat pa so uporabljali še zastarelo bohoričico. Nastali sta dve novi pisavi metelčica (Fran Metelko) in dajnčico (Peter Danjko). Sledila je abecedna vojna. Matija Čop in France Prešeren sta nato dosegla, da so prepovedali oba črkopisa. Nakoncu se je uveljanvila gajevica (Ljudevit Gaj). -
Period: to
Kmetijske in rokodelske novice
To je glavno glasilo Bleiweisov kroga. To jso ede izmed najpomembnejših novic, je tudi edini časopis, ki je preživel cenzuro. Izdajal ga je Janez Bleiweis. Pisan je bil v gajici. Večinoma je govoril o kmetovanju, je pa tudi vzbujal slovensko narodno zavest. -
Program zedinjene Slovenije
Začne se obdobje svobode tisle, možnost prpagande, pojavljajo se ideje o združitvi slovenskega narodnega ozemlja (ljudje si želijo državo z uradnim jezikom slovenščina). Matija Majar - Ziljski: peticija- Kaj Slovenci terjamo? Zahteval je ustanovitev samoupravne enote Slovenije in slovenskega deželnega zbora, uveljavitev slovenskega jezika in zavzemanje za malonemški program. To je bil prvi slovenski narodni program, ki ga je kasneje dopolnilo društvo Slovenskih študentov na Dunaju). -
Marčna revolucija
Meščani proslavijo revolucijo, hočejo pa se tudi znebiti župana Ljubljane, ker ni podpiral revolucije. Z marčno revolucijo (na Dunaju) pridobi ljudstvo predvsem odpravo fevdalizma, saj se vse ostale reforme ukinejo. Novi cesar Franc Jožef leto kasnje uvede Bachov absolutizem, prepoved političnega združevanja in prepoved izhajanja Kranjske Č'belice -
Družbe svetega Mohorja
To je prva slovenska založba (za izdajanje slovenskih knjig), ustanovljena s starni Atona Slomška v Celovcu. Namenjena širšemu krogu, bolj katoliški. -
Konkordat s cerkvijo
Država je s Cerkvijo sklenila pogodbo, da Cerkev pridobi nadzor nad šolstvom. -
Oktoberska diploma
Konec Bacovega absolutizma, obnova parlamentarizma. -
Prvi zemljevid Slovenskega ozemlja
Izdal ga je nemec Peter Kozler, ki si je prizadeval za spravo med slovenci in nemci. Odločil se je da bo zbral imena čim večih slovenskih krajev. Zemljevi bi morl biti izdan že leta 1851, ampak so bili vsi izvodi zaplenjeni, sodili so ga , vendar je bil oproščen. Izdal pa jih je leta 1861, saj ni bilo več cenzure. -
Februarski patent
Izdal ga je Franc jožef, ko je ugotovil, da oktoberske diplome ne bo moral uvejaviti v praksi. Avstrijsko cesarstvopostane nazaj zelo centraliziran, obudi parlamentarno živjenje. -
Čitalnice
V manjših dvoranah, kavarnah ali gostilnah so prirejali prireditve v slovenščini, te prireditve imenujemo Besede. Konec 19.stol. nastajajo Slovenske politične stranke, s tem se začne zaton čitalnic. -
Volitve v deželne zbore
Po dovolitvi političnega zborovanja je avstrijska vlada izvedla volitve v deželne zbore. V volilnih okrajih, kjer so pretežno volili Slovenci, so bili na liste načrtno napisani nemški kandidati, kjer pa so bili na listah Slovenci, so volili Nemci. Prav tako Slovenci niso imeli ne kandidatov ne programa. Propaganda je bila izredno slaba. Vse to je pripeljalo do neuspeha na volitvah. -
Telovadno društvo Južni Sokol
-
Knjižna založba Slovenska matica
Izdajajo znanstvene in poljudne spise. -
Dramatično društvo
Zametki ukvarjanja z dramsko igro. -
1. tabor na Slovenskem (v Ljutomerju)
-
Period: to
Tabori na Slovenskem
18 taborov, prvo samo mladoslovenci, kasneje se jim pridružijo še staroslovenci. Namen je bil razširiev programa Zedinjena Slovenija (želijo združitev pod eno državo, uradni jezik slovenščino in en narodni zbor). -
Volitve v deželni zbor
Na teh volitvah prvič mladoslovenci nastopijo ločeno od staroslovencev. Zaradi tega kmeti postanejo zmedeni, bolje bi bilo da bi bili vsi slovenci na eni strani, saj so kmetje šele doumeli gibanje za Slovenijo, ne pa še ločitve na malodo in staroslovence. Na volitvah bi morali Slovenci biti uspešni, pa je bil rezultat vseeno neuspeh, ravno zaradi delitve politike. -
Period: to
Obdobje soglaštva
Politični neuspeh na volitvah 1873 je med mlado in staroslovence prinesel "streznitev", zato so ti, v obdobju konzervativne Taaffejeve vlade, začeli nastopati enotno. Liberalci so začeli popuščatu konzervativcem in razvila se je drobtiničarska politika, v kateri so podpirali Taaffejevo vlado v zameno za majhne reforme, kot je uveljavitev Slovenščine v osnovnih šolah. To je rezultiralo v konzervativno-klerikalni politiko do konca 19. stol. Kranjska je postala priznana slovenska dežela. -
Katoliška narodna stranka (SLS)
Kot Katoliška narodna stranka je delovala je od leta 1892, leta 1905 se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Večinoma so jo sestavljali klerikalci in konzervatici, želijo uskladiti življenje z katoliško vero. Glavna voditelja sta Karel Klum in Ivan Šušteršoč. Delujejo pod geslom:"Vse za vero, dom in cesarja". Izdajajo časopis Slovenec in imajo telovadno društvo Orel ter založbo Sv. Mohorja in Leonovo založbo. -
Narodno napredna stranka (NNS)
Zavzemali so se za program Zedinjene Slovenije in splošno moško volilno pravico (dosežena 1907). Voditelji so bili Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Delovali pod geslom: "vse za domovino, omiko in svobodo". Njihovo telovadno društvo sobili Sokol (zrlo dobri v gimnastiki). -
Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS)
Zružuje tudi Hrvate in Srbe v Istri in Dalmaciji. Je socialistično usmerjeno delovsko gibanje (pridih socializma in širitev volilne pravice). Želijo zrušitev kapitalizma, vpostaviti socialistično družbo in izboljšanje položaja delavcev. Glavni voditelj je bil Etbin Kristan. DElujejo pod geslom "Delu čast in oblast". Izajajo časopis Rdeči Prapor ali Jutranja zarja ter imajo telovadno društvo Svoboda. -
Londonski sporazum
1915 Italija prestopi od centralnih sil k antantnim s podpisom Londonskega sporazuma. Po tem dokumentu naj bi Italija pridobila ozemlje južneje od meje Triglav - Plegoš - Snežnik - Reka. Tako se odpre italijanska fronta, ki se deli na Soško in Tirolsko fronto. -
Odprtje Soške Fronte
Italija napove vojno AO, ko zamenja stran, tako se začne italijanska fronta, katere del je bila tudi Soška. Soška fronta je potekala od Rombota po Soči do Jadranskega morja. Na fronti sta se bojevali Italija proti AO. Italijanski poveljnik je bil Luigi Cadorno, Avstro-ogrski pa Svetozar Boroevič. Vse skupaj je bilo 11 italijanskih ofenziv in ena Avstro-ogrska, ki je znana tudi kot "čudež pri Kobaricdu". -
Čudež pri Kobarudu
To je bila AO in NEM skupna akcija. Poveljnik je bil Otto von Below (nemec). Potekala je med Bovcem in Kobaridom. Avstro-ogrska in nemška vojska sta začeli obstreljevati italijanske položaje z granatami in kemičnim orožjem ter jih tako onesposobila in si zagotovila možnost potiska Italijanov nazaj. Boji na soški fronti se s to ofenzivo tudi zaključijo, saj se bojevanje prestavi na reko Pijavo.