-
Act of Union
Združil je Irsko kraljestvo in kraljestvo Velike Britanije. Nastalo je kraljestvo Velike Britanije in Irske. -
Daniel O`Connel, katoliško združenje
Zavzemali so se za irsko avtonomijo. Dosegli so, da so v Britanskem parlamentu uzakonili enakost katoliških in protestantskih duhovnikov. Irci so bili namreč katoliki, Britanci pa protestantje. -
Organizacija Repeal
Vodil jo je Daniel O`Connel. Zavzemali so se za vzpostavitev avtonomije Ircev, s tem, da bi kraljico priznali. -
Viktorijanska doba
V Angliji je zavladala kraljica Viktorija. Vdržavi se razvila medicina, komunikacija, pospešila se je industrializacija, postala je imperialistična sila, saj je imela velik kolonialni imperij. -
Revolucionarna vrenja v Nemčiji
Izborili so si: svobodo tiska in zborovanja, uvedbo liberalnejših ustav in razpis volitev državnega zbora. -
Sklic vsenemškega parlamenta
Cilji vsenemškega parlamenta so bili, da bi po demokratični poti združili Nemčijo. Pripravili so velikonemški in malonemški program združitve Nemčije. -
Vstaja v Palermu
Kralj Dveh Sicilij je moral obljubiti ustavo (zahtevali so jo prebivalci mesta). -
Demonstracije v Franciji
Pojavile so se liberalne težnje in delavci so zahtevali splošni volilno pravico in izboljšanje volilnega položaja. -
Razglasitev republike v Franciji
Imenovali so začasno vlado, ki je uzakonila svobodo tiska in zborovanja, ukinila smrtno kazen, uvedla splošno in enako volilno pravico, omejila delovni čas na 10 ur znotraj Pariza in 11 ur zunaj njega ter ustanovila je državne delavnice. -
Oktroirana ustava
Razglasil jo je Franc Jožef. Razpustil je parlament, strl vsa revolucionarna gibanja in ukinil nacionalna gibanja in demokratične dosežke. -
Sklic zveznega zbora v Frankfurtu
Odpravili so cenzuro tiska in razglasili cesarskega orla za zvezni grb. -
Marčna revolicija
Pod pritiski množice je bil cesar Ferdinant I. prisiljen odstaviti Metternicha. Obljubil je vpeljavo usteje, svobode tiska in združevanja ter ustanavljanja narodnih gard. -
Slovanski kongres v Pragi
Čehi, Slovenci in Italjani so imeli pomisleke proti nemškim političnim ciljem, saj so se bali nemške združitve. Kongres je vodil Palacky. Zahtevali so izvzem slovanskega ozemlja iz Nemške zveze. Dunajska vlada je vojaško posredovala. -
Sklic ustavodajne skupščine
Sprejeli so zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine. -
Bitka pri Custozzi
Prva pomembnesša bitka prve italianske vojne za neodvisnost. Potekala je med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetsky, in vojsko kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert. -
Erfurtska zveza
Ustanovil jo je Friderik Viljem IV., ki je zavrnil nemško krono. Avstrija je v Erfurtski zvezi videla nevarnost, da bo izpadla in je zato zahtevala podpis Olmoškega sporazuma, s katerim se je obnovilo prvotno stanje. -
Period: to
Obdobje drugega cesarstva v Franciji
Luis Napolleon si je dodelil 10-letni mandat in se potem še isto leto oklical za cesarja. -
Silvestrski patent
Z njim so ukinili napredne reforme revolucije, in sicer so ukinili svobodo tiska, govora, združevanja in uvedli cenzuro. -
Nova ustava v Franciji
Za cesarja razglasijo Napoleona III.. Ta si dodeli 10-letni pradsedniški mandat. Še isto leto se okliče za cesarja. S tem je bilo konec 2. republike. -
Sardinski / Piemontski ministrski predsednik Camillo Benso di Cavour
Bil je zagovornik liberalnih idej. Državo je moderniziral (gradil je prekope, železnice, privabljal tuji kapital, obnovil vojsko, ustvaril svobodno sodno pravno državo. Avstrijo je skušal izriniti iz Apeninskega polotoka. Imel je oporo Napoleona III. (Francija), kateremi je v zameno za pomoč ponudil Nico in savonjo. -
Period: to
Krimska vojna
Vzrok za vojno je bila želja Rusije po nadzoru nad bosporjem in Dardanelami. Leta 1853 je ruska mornarica v Sinopskem zalivu uničila turško floto. Vojna se je zaključila s pariško mirovno pogodbo l. 1856. Rusija je izgubila vpliv v Podonavju in na Balkanu, Črno morje je postalo nevtralno območje, Vlaška in Moldavija sta dobili avtonomijo znotraj Osmanske države, Bospor in Dardanele sta postala nedostopna za vojaške ladje in Rusi niso smeli več okrog Črnega morja postavljati vojaških utrdb. -
Konkordat s cerkvijo
Konkordat je pogodba, ki jo podpišeta cerkev in država. Z njim je cerkev dobila vse pristojnosti na področju šolstva in zakonskega prava. -
Irsko republikansko bratstvo
Želeli so popolno avtonomijo, brez skupne kraljice na čelu. -
Zavezništvo Piemonta in Francije
Avstrijsko cesarstvo izdalo Piemontu ultimat o razorožitvi. v bitki pri Mageni in Solferinu zmaga francosko-italijanska vojska. -
Garibaldi s prostovoljci zasede Sicilijo, Neapelj
Kraljestvo dveh Sicilij je izročil piemontskemu kralju Viktorju Emanuelu II.. -
Oktobrska diploma
Z njo je bilo konec neoabsolutizma, nastala je ustavna monarhija in uvajala je federalizem. Pri federalizmu državo sestavljajo manjši deli (zvezne države), ti so samostojni, odločitve na državni ravni odloča parlament. Posamezni deli imajo določeno stopnjo avtonomije pri določenih odločitvah. -
Februarski patent
Z njim so ponovno sprejeli centralizacijo, vsi zakoni so veljali za celotno državo. Obudili so parlamentarno življenje, vendar je bila volilna pravica še vedno omejena. Volili so lahko samo tisti, ki so imeli določeno izobrazbo. Povečala so se narodna trenja (Madžari so zahtevali suverenost. -
Italijansko kraljestvo
Razglasil ga je italijanski parlament. Imeli so ustavno monarhijo, kralj je bil Viktor Emanuel II., ministrski predsednik je bil Cavour. Notranje težave države so bile slaba infrastruktura, velika razlika med severom in jugom Italije, na jugu je bila revščina in nepismenost. -
Garibaldi s 3000 prostovoljci nad Rim
Imeli so geslo "Rim ali smrt". Kot posledica so Francozi in Avstrijci pritisnili, da se ne sme napadati Rima, ker je tam papež. -
Otto von Bismarck
Pruski kralj za ministrskega predsednika imenoval Otta von Bismarcka. Ta je krepil in posodobil armado, bil je konservativec, načrtno je slabil položaj Avstrijskega cesarstva v Nemški zvezi. Njegov način vodenja države je bila t.i. realpolitika. to je politika, ki zagovarja idejo praktičnega vladanja. Temalji na moči, pragmatičnosti reform in ne temelji na nobeni ideologiji. -
Nemško-Danska vojna
Danska proti Prusiji in Avstrijskemu cesarstvu. Povod za vojno je bila želja Danske po priključitvi vojvodine Schleswig na severu. Zmagali sta Avstrija in Prusija ter zavzeli Schleswig in Holstein. -
Italija se udeleži avstrijsko-pruske vojne
V zameno dobijo Benečijo. -
Avstrijsko-Pruska ali sedemtedenska vojna
Prusija in Italija proti Avstrijskemu cesarstvo. Avstrijo so želeli izključiti iz nemške zveze. Avstija se je morala bojevati kar na dveh mestih. Proti Italiji se je borila pri Custozzi in Visu, ptoti Prusiji pa pri Kraljevem Gradcu. Posledice vojne so bile: razpad Nemške zveze (23.8.1866) z mirovno pogodbo v Pragi (Avstrija izključena iz upravnega oblikovanja Nemške države), oblikovanje Severnonemške zveze in Italija dobi Benečijo. -
Decembrska ustava
Vsebovala je zakon o društvih, ki je omogočal ustanavljanje društev, zakon o splošnih pravicah državljanov, ki je omogočal enakost pred zakonom in svobodo vesti. Nadzor nad šolstvom je prevszela država in uvedla obvezno šolstvo (splošna in obvezna osemlatna šola). -
Franc Jožef in Elizabeta Bavarska kronana za madžarski kraljevi par
Dualizem je zveza dveh samostojnih držav v isti monarhiji. Skupna jima je bila zunanja, obrambna in finančna politika (vsak del je imel notranjo politiko svojo). -
Period: to
Francosko-Pruska vojna
Francozi so nasprotovali novonastajajoči Nemški državi, ker bi jih izrinili iz položaja najmočnejše celinske Evropske države. Vojna se je zaključila z mirovno pogodbo iz Frankfurta (1871), v kateri je morala Francija nemčiji odstopiti Alzacijo in Loreno. napoleon III. je moral odstopiti, na področju Nemške zveze so ustanovili Nemško cesarstvo. V Franciji se je oblikovala republika. -
Period: to
Tretja republika v Franciji
Ne volitvah dobijo večino monarhisti, kar sproži val nezadovoljstva. Monarhisti se zavzemajo za ustavno monarhijo, obnoviti želijo idejo o kralju kot voditelju. -
Ustanovitev Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je bilo razglašeno v Versaillesu. Bilo je ustavna monarhija, torej je vladal kralj Vilijem I., katerega je omejevala ustava. Ministrski predsednik je bil Bismarck. Nem. cesarstvo je bila zvezna federativna država (zveza večih manjših držav). -
Pariška komuna
Obstajala je 72 dni, imela je samoupravo. Vspostavili so socialno pravičnejši sistem in uvedli nekaj novih reform. Tovarne so opravljala delavska združenja, država in cerkev sta ločeni, splošna oborožitev ljudstva in enakopravnost žensk. Aprila se je začelo obleganje Pariza, "krvavi teden". -
Period: to
Rusko-Turška vojna
Vzrok za vojno je bila osmanska represija proti pravoslavnim Srbom in Bolgarom. Zmagala je Rusija, vojna se je zaključila s premirjem v San Stefanu. Bolgarija se je ozemeljsko okrepila in zagotovila avtonomnost. Rusi so dobili pomembnejšo vlogo na področju Balkana. -
Angleži kupijo pomemben del Sueškega prekopa
Postali so njegovi največji lastniki. S tem so si zagotovili dobre povezave z Indijo. Postali so imperialistična sila. Notranja politična nasprotja so bila med torijci (konservativci), vigivci (liberalci), in laburisti (delavska stranka). -
Period: to
Kmečka vojna
Irski kmetje so nehali plačevati najemnine za svoje kmetije Britancem. Angleži so neplačnike pregnali in Irci so ostali brez zemlje. -
Atentat na carja Aleksandra II.
Atentat so storili Narodniki. To je bilo radikalno gibanje, ki se je vse bolj širilo. Izvajali so teroristične akcije. -
Nastanek Socialistične internacionale (Pariz)
Karl Marxs in Friderik engels sta napisala Komunistični manifest in kapital, v katerem sta izpostavila probleme v japitalistični družbi. -
Okrožnica papeža Leona XIII. Rerum novarum (Nove stvari)
Takrat se je Vatikan prvič odzval na industrializacijo in položaj delavstva. Zavzemali so se za socialno ureditev in bili proti socialističnim idejam. -
Period: to
Aleksander III. sklene vojaško zvezo s Francijo
Državo je želel zavarovati pred morebitno vojno z Nemčijo. Ta zveza je bila začetek Antante. -
Period: to
Rusko-Japonska vojna
Vzrok je bil japonska zahteva po ruskem umiku iz Mandžurije. Na bitki pri Cušimi je japonsko ladjevje premagalo rusko. Vojna se je zaključila s podpisom mirovne pogodbe v Portsmouthu, Japonska je dobila Mandžurijo. Japonska je postala velesila, med ruskim prebivalstvom pa se začnejo ustave. -
Revolucija leta 1905
Pojavila se je zaradi nezadovoljstva prebivalcev, aristokratskega vladanja in poraza Rusov v Japonsko-Ruski vojni. Pojavila se je splošna stavka delavcev, ki so zahtevali uveljavitev človekovih pravic in vpeljavo parlamentarizma. Carska vojska je začela streljati na protestnike. Car je izdal Oktobrski manifest, v katerem je državljanom zagotovil splošne državljanske pravice in uvedbo parlamentarne demokracije. -
Samostojnost Irske od Velike Britanije
Danes imamo severno Irsko pod Veliko Britanijo, kjer so protestantje, in Republiko Irsko, ki je samostojni in ima katoliško vero.