19. stoletje

By Nina Lončar
  • Period: to

    1. industrijska revolucija

    Prva industrijska revolucija se je zgodila že v 1/2 18. stoletja in je trajala do prvih desetletij 19. stoletja. Najpomembnejši izum tistega časa je PARNI STROJ.
  • Period: to

    Utopični socializem

    Zavzemanje za socialistične ideje o skupni lastnini, kar bi onemogočilo izkoriščanje med družbenimi sloji in ustvarilo pogoje za pravično in humano družbo. Glavni utopični socialisti so: Robert Owen, Henri de Saint-Simon, in Charles Fourier.
  • Period: to

    Srbska upora

    1. SRBSKI UPOR (1804): odziv na pobijanje srbskih knezov; vodja Đorđe Petrović Karađorđe; Srbi zahtevajo avtonomijo in l. 1807 razglasijo neodvisnost; Osmanska država ne odobri.
    2. SRBSKI UPOR (1815): zaradi nespoštovanja premirja iz Bukarešte; vodja upora Miloš Obrenović – l. 1816 mu je bila ustno priznana knežja oblast in srbska avtonomija; popolno avtonomijo je sultan Srbom priznal l. 1830.

  • Dunajski kongres

    Zbor držav zmagovalk nad Napoleonom na Dunaju. Kongres je vodil avstrijski knez Klemens von Metternich. Načela: obnoviti stari red z zatrtjem revolucionarnih vrenj; zagotoviti legitimnost starih vladarskih rodbin; vzpostaviti ravnotežje moči (sprememba podobe Evrope).

  • Ustanovitev Nemške zveze

    Zveza 35 nemških držav in 4 svobodnih mest. Odločilno vlogo imelo Avstrijsko cesarstvo in Prusija. Sedež v Frankfurtu.
  • Period: to

    Predmarčna doba - obdobje pred pomladjo narodov

    1. in 2. srbski upor; tajna organizacija Karbonarjev vodi upore na Apeninskem polotoku; vstaja mladih ruskih oficirjev proti avtokratski vladavini ruskega carja; grška neodvisnost; Sveta aliansa je z vojaškim posredovanjem zaustavila razmah liberalnih in narodnih gibanj.

  • Grška neodvisnost

    Marca 1821; po večjih uspehih so l. 1822 razglasili neodvisnost, osnovali demokratično vlado in sprejeli ustavo; po več krvavih bojih in osmanskemu množičnemu pobijanju Grkov so l. 1829 dosegli dokončno neodvisnost.
  • Period: to

    Čartizem

    Angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v 1/2 19. stoletja, kjer so s peticijami zbirali podpise v podporo Ljudski listini (People's Charter), s katero so zahtevali uvedbo splošne volilne pravice za moške, starejše od 21 let.

  • Julijska vstaja v Parizu

    1. julija 1830 v Parizu izbruhne JULIJSKA VSTAJA oz. revolucija ->Karel X. je pregnan, novi kralj postane Ludvik Filip Orleanski. Parlament ukine cenzuro in Katoliško cerkev kot državno cerkev ter razširi volilno pravico.

  • Nastanek zveze komunistov

    ZVEZA KOMUNISTOV – nastala l. 1847; prizadevala za proletarsko revolucijo, s katero bi zrušili kapitalizem in vzpostavili nov družbeni red „socializem“, ki bi prešel v komunizem, ko bi dosegli brezrazredno družbo.
    KOMUNIZEM - predvideval enakopravno družbo brez proizvodnje v zasebni lasti, denarja in družbenih razredov. Vse bi bilo družbena last, vsi ljudje pa bi imeli enak družben in ekonomski položaj.

  • Začetek pomladi narodov

    Vstaja v Palermu - liberalne in nacionalne revolucije se razširijo po Evropi, začne se POMLAD NARODOV.

  • Marčna revolucija v Avstrijskem cesarstvu

    cesar Ferdinand I. odslovi kneza Metternicha in obljubi ustavo, svobodo tiska in združevanja; revolucionarji niso zadovoljni in 22. julija je sklicana ustavodajna skupščina – 7. decembra 1848 je sprejet zakon o odpravi fevdalizma proti plačilu odškodnine. Ferdinand I. odstopi in 2. decembra pride na prestol njegov nečak FRANC JOŽEF -> 4. marca 1849 razglasi oktroirano ustavo in razpusti parlament, zatre vsa revolucionarna središča in avgusta 1849 je revolucije konec.
  • Period: to

    2. industrijska revolucija

    To obdobje zaznamujeta raba električne energije in začetki avtomobilizma. Najpomembnejši izumi so: elektrika, telefon, avtomobil, radio, telegraf, rentgenski žarki, periodni sistem elementov, motor na bencin in nafto, aspirin, prva letala ...

  • Nastanek Kraljevine Italije

    GUISEPPE GARIBALDI leta 1860 na Siciliji začne pohod za osvoboditev in združitev Italijanov; zasede Sicilijo in kraljestvo odstopi Viktorju Emanuelu II. Februarja 1861 se v Torinu sestane novi italijanski parlament, ki marca razglasi KRALJEVINO ITALIJO kot ustavno monarhijo pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela II.
    Zunaj meja ostaneta Benečija in ostanek papeške države z Rimom, ki ju Italija pridobi v avstrijsko-pruski in francosko-pruski vojni. Rim razglasijo za prestolnico.

  • Nastanek 1. internacionale

    Internacionala - povezovanje delavskega gibanja na mednarodni ravni.
    Pomembno vlogo igrala v času PARIŠKE KOMUNE: 26. 3. 1871; 21. – 28. maj („krvavi teden“).

  • Nastanek Avstro-Ogrske

    DUALIZEM - dvojna monarhija; cesar je popustil nekaterim zahtevam Madžarov in nastali sta dve samostojni enoti - avstrijsko cesarstvo je dobilo novo ime; AVSTRO-OGRSKA.
    Monarhiji sta ohranili skupnega vladarja, vojsko in zunanjo politiko.
    Ostalim narodom Avstro-ogrske pa je samostojnost prinesel šele konec 1. svetovne vojne, l. 1918.

  • Nastanek Nemškega cesarstva

    Nemški kancler OTTO VON BISSMARCK leta 1862 pripravi združitev nemških dežel; zaplete se v vojne z Dansko, Avstrijskim cesarstvom (razpade Nemška zveza) in Francijo.
    Januarja 1871 razglasijo NEMŠKO CESARTVO pod vodstvom pruskega kralja VILIJEMA I.
    Postane zvezna federativna država 22ih nemških držav in treh svobodnih mest (Hamburg, Bremen in Lübeck).
  • Period: to

    2. internacionala

    Ustanovljena 14. julija 1889 v Parizu; resolucija o 8 urnem delavniku (ni bila sprejeta do konca 1. sv. vojne), razglasili 1. maj za dan dela in mednarodne delavske solidarnosti.

  • 3. internacionala - KOMITERNA

    Mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj iz vsega sveta; ustanovil jo je Lenin l. 1919 v Moskvi.