1. časovni trak zgodovina

Spretni človek (2,5 - 1,4 mio. pr. Kr.)

250,000 BCE

majhen del Afrike
- prvi član rodu homo
- prvi izdeluje pestenjak
- homo habilis

Sodbni misleči človek (300000 pr. Kr. do danes)

250,000 BCE

ves svet
- veliki možgani
- tekoč govor
- tehnološko napreduje
- družaben
- abstraktno razmišljanje
- homo sapiens sapiens

Neandertalec (400000 - 40000 pr.Kr.)

250,000 BCE

evropa in še malo vzhodno
- prilagojen hladnemu podnebju
- večji možgani od naših
- izpopolnil lovljenje
- glasbene zmožnosti - skrb za mrtve in nebogljenje

Stari misleči človek (700000 - 200000 pr. Kr)

250,000 BCE

zahod Evrope, Jug Afrike
- prvi živi na hladnem
- prvi nadzoruje ogenj
- prvi lovi veliko divjad
- prva zatočišča
- prvi pokopava mrtve
- arhaični homo sapiens

Pokončni človek (1,9 mio - 140000 pr. Kr.)

250,000 BCE

• visok hiter atletski
• prvi lovec
• prvi uporablja ogenje
• prvi ki se razširi zunaj afrike
• homo erectus

Avstralopitek (3,9 - 3 mio pr. Kr.)

250,000 BCE

gozd v afriki
- pokončna dvonožna hoja
- uporablja orodje
- nabiralec

Prazgodovina

Period: 250,000 BCE to 3500 BCE

Kamena doba

Period: 250,000 BCE to 6000 BCE

Starejša kamena doba (mezolitik)

Period: 250,000 BCE to 10,000 BCE

neandertalčeva piščal

55,000 BCE

V jami Divje babe so našli najstarejšo ohranjeno piščal in inštrument. Uporabljali so jo neandertalci.

Udomačitev psa

15,000 BCE

Ljudje so tako dobili dodatnega pomočnika pri lovu

Konec ledene dobe

10,000 BCE

Srednja kamena doba (mezolitik)

Period: 10,000 BCE to 8500 BCE

Kmetijska revolucija

8500 BCE

Na rodovitnem polmesecu se je zaradi dovolj padavin, rodovitne zemlje in primernih živali, rastlin razvila kmetijska revolucija.
Ljudje so sodelovali v plamenih, se ustalili v vasi, izumili nove tehnologije

Mlajša kamena doba (neolitik)

Period: 8500 BCE to 6000 BCE

Bakrena doba

Period: 6000 BCE to 3200 BCE

prvo leseno kolo

5100 BCE

Najdeno pri Vrhniki,

Koliščarska kultura na Ljubljanskem barju

Period: 4600 BCE to 1500 BCE

Koliščarji so postavljali koliščarske naselbine na izbrana mesta - blizu vode in rib, blizu gozda, zdraven rodovitne zemlje...

Sumerska civilizacija

Period: 4000 BCE to 2500 BCE

Prvo mesto: Uruk – zgradil Gilgameš, nastale mestne državice, središče je bil tempelj ali zigurat, prvi so pobirali davke, razvili prvo pisavo klinopis, razvili koledar, sistem obveščanja.

Stari vek

Period: 3500 BCE to 476

bronasta doba

Period: 3200 BCE to 1000 BCE

Egipčanska civilizacija

Period: 3200 BCE to 30 BCE

Egipt se deli na črno deželo, 20 km širok pas rodovitne zemlje, in rdečo deželo, nerodovitno območje bogato s kovinami in kamni. Uvedli so koledar s 365 dnevi in razdelili leto na tri sezone: poplave, setve in žetve. Gojili so žita, čebulo in redili govedo, ovce in koze. Faraon je bil bogov posrednik in krona se je prenašala med družinami. Vizirji so bili najbližji sodelavci faraona in nadzorniki zakladnice.

Preddinastično obdobje

3199 BCE

delitev na zgornji in spodnji Egipt, ni virov, bela in rdeča krona

Zgodnjedinsatično obdobje

Period: 3199 BCE to 2700 BCE

vladar Menes združi Egipt in postane faraon, glavno mesto Memfis.

minojska civilizacija (grčija)

Period: 3000 BCE to 1450 BCE

izumili linearno A pisavo, ki ni razvozlana

Staro kraljestvo

Period: 2700 BCE to 2200 BCE

čas miru gospodarskega razcveta in gradnje piramide v Gizi in Sfinge

Indijska in Harapska civilizacija

Period: 2500 BCE to 500 BCE

Uporabljali jezik sanskrt, razvili vero hinduizem, sveta knjiga se imenuje vede, družba se delila na kaste. Kasneje se je iz Budovih naukov razvije budizem, ki je močno vplival na azijske religije in filozofijo.

Akadska država

Period: 2330 BCE to 2070 BCE

Prva centralizirana država, glavno mesto Akad, ki jo je vodil kralj Saragon. Oblikoval je poklicno vojsko in uradniški sistem in pobiral davke od pokorjenih ljudstev. Država je verjetno propadla zaradi podnebnih sprememb, suše, lakote in nemirov.

1. vmesno obdobje

Period: 2200 BCE to 2140 BCE

Srednje kraljestvo

Period: 2140 BCE to 1660 BCE

Vlada vladarjev iz Teb - postane glavno versko in politično središče, čas bronaste dobe v Egiptu.

Kitajska civilizacija

2000 BCE

Se razvije civilizacija pod dinastijo Šang. Njihova pisava so bile kitajske pismenke. V času dinastije Čou so gradili velika mesta, povezana s cestami in kanali. V tem času je deloval filozof Konfucij. V vladi dinastije čin so povečali obseg države. Dosežki kitajske civilizacije so številni izumi: kompas, predelovanje svile, izdelovanje papirja, smodnika, porcelana. Nauki konfucianizma še danes vplivajo na kitajsko religijo, filozofijo in upravljanje države.

Naselitev indoevropskih ljudstev in Dorcev v Grčijo

2000 BCE

Predhomerska doba (grčija)

Period: 2000 BCE to 800 BCE

minjonska in mikenska kultura

Judovska civilizacija

Period: 1800 BCE to 70 BCE

Pokrajino Kan poselili Hebrejci, ki so se zaradi suše in lakote preselili v Egipt. Po vrnitvi v Kanaan so izraelska plemena ustanovila izraelsko kraljestvo, ki je doživelo največji razcvet pod kraljem Salomonom. Verovanje: so monoteisti, verujejo v boga Jahve, njihova sveta knjiga se imenuje Tora. Sinagoga – judovski verski objekt

Starobabilonsko kraljestvo

Period: 1700 BCE to 1530 BCE

Glavno mesto Babilon Najpomembnejši kralj je bil Hamurabi. Ki je združi zakone mezopotamskih civilizacij v Hamurabijev zakonik. Določal je stroge in krute kazni po načelu: oko za oko, zob za zob. Vladal je kot despot - Imel je neomejeno oblast na zakonodajnem, izvršilnem, sodnem, verskem področju. Kraljestvo je propadlo ker So ga napadli Hetiti

2. vmesno obdobje

Period: 1650 BCE to 1550 BCE

Hiksi zavladajo Egiptu, prinesejo dvokolesni bojni voz in konje.

Hetiti

Period: 1600 BCE to 1180 BCE

Oblikovali svojo državo, in z uspešno vojsko osvajali področja Mezopotamije, in Egipta. Vojska je bila uspešna zaradi uporabe bojnega vozu s tričlansko posadko. Imeli so tudi veliko znanja o taljenju železove rude in oblikovanju železnih izdelkov. Klinopis.

Mikenska civilizacija (Grčija)

Period: 1600 BCE to 1100 BCE

Razvije se na polotoku peloponez
vojaško ljudstvo
razvili linearno B pisavo

Novo kraljestvo

Period: 1550 BCE to 1070 BCE

Egipt postane sila v Sredozemlju, razcvet, čas naselitve Hebrejcev
Vladarji:
- TUTMOZIS III: uspešen vojskovodja, vodi z mačeho hačepsut.
- AMENOFIS IV ehnaton: uvede vero v 1 boga Atona, žena nefretiti
- TUTANKAMON: obnovi stari kult bogov, najdena grobnica z zlato masko
- RAMZES II: velik graditelj in vojskovodja. Za zmago nat hetiti mu postavijo tempelj Abu simbel, vladal več kot 60 let
- RAMZES III: ubrani Egipt pred ljudstvi iz morja.

Feničanska civilizacija

Period: 1500 BCE to 600 BCE

Naselitev ob vzhodni obali Sredozemskega morja; odlični trgovci in pomorščaki; na obalah Sredozemlja ustanavljali kolonij, najpomembnejša je bila Kartagina. Poznali so obdelovanje stekla, izdelovali so nakit iz keramike, kovine in slonovine, ter izdelovali škrlatno barvo. Izumili so črkovno pisavo abecedo.

Asirska država

Period: 1318 BCE to 612 BCE

Glavno mesto Asur. Močna, dobro izurjena vojska in brezobzirnost do prebivalcev osvojenih dežel - osvojene dežele so plačevale visoke davke, zasužnjeno prebivalstvo pa je izvajalo težka gradbena dela. Veliko moških so pobili, ženske in otroke pa zasužnjili. Za časa kralja Asurbanipala so zgradili največjo knjižnico svojega časa v Ninivah, kralj je bil eden redkih pismenih asirskih vladarjev. Asirsko državo sta porazili Novo babilonska država in država Medijcev

Ameriške civilizacije

1200 BCE

Olmeška civilizacija je nastala v Mehiškem zalivu okoli l. 1200 pr. Kr. Gradili so piramide in mesta, obredno življenje pa sta zaznamovali igra z žogo in žrtvovanje ljudi. Vplivali so na Maje in Azteke, a razloga za njihov konec ne poznamo. Maja civilizacija se je razvila v 2. stoletju pr. Kr. v Gvatemali. Gradili so mesta in velike piramide ter razvili koledar in pisavo. Gojili so koruzo, fižol in bombaž ter izsuševali močvirja. Vladarji so imeli versko in posvetno oblast.

3. vmesno obdobje

Period: 1069 BCE to 702 BCE

Egipt razpade na dva dela in več državic, vladajo tujci.

Železna doba

Period: 1000 BCE to 100 BCE

Začetek nastajanj grških polis

800 BCE

Središč pravnega, pravosodnega, in verskega življenja
Polis vsebuje:
- akropolo (utrjen hrib z templji)
- agaro (mestni trg v središču)
- gimnazu (prostor za šolanje in telovadbo)

Halštalska kultura

Period: 800 BCE to 450 BCE

Zgodnje obdobje železarstva v Evropi

Arhaična doba (grčija)

Period: 800 BCE to 500 BCE

nastanek polisov

Pozno obdobje

Period: 702 BCE to 525 BCE

Vlada Asircev in ponovni vzpon egipčanske dinastije, leta 525 perzijsci osvojijo egipt ki postane provinca perzijske države

Novobabilonska država

Period: 610 BCE to 539 BCE

Kralj Nebukadnezar II obnovi mesto Babilon z davki pokorjenih ljudstev, ki postane največje mesto na svetu. V njegovem času uničijo Judovsko kraljestvo, prestolnico Jeruzalem in Salomonov tempelj in odpeljejo Jude v suženjstvo v Babilon. Država je propadla, ker jo je zavzel Perzijski kralj Kir II

Perzijska država

Period: 539 BCE to 331 BCE

Za časa kralja Kir II so Perzijci ustanovili ogromen imperij – prvo svetovno državo. Značilnost perzijske nadvlade je bila popustljivost do ljudstev osvobojenih ozemelj, niso jih več odpeljali v suženjstvo, pustili so jim njihovo vero, pisavo in kulturo, plačevati so morali le visoke davke. Perzijski imperij je propadel l 331 pr. Kr., ko ga je zavzel Aleksander Veliki.

Klasična doba (Grčija)

Period: 500 BCE to 323 BCE

Grško Perzijske vojne

Aleksandrov zavzema perzije

334 BCE

Perzika je bila v ruskem času zelo šibka država zato jo je Aleksander z lahkoto zavzel

Aleksander veliki osvoji egipt

332 BCE

leta 332 pr., Kr., Perzijce premaga Aleksander Veliki, ki postane kralj egipta . Nato zavlada dinastija Ptolemajev do leta 30 pr. Kr., ko Egipt osvojijo Rimljani. Zadnja vladarica je bila kleopatra

Helenistična doba

Period: 323 BCE to 30 BCE

Doba po smrti Aleksandra velikega

Srednji vek

Period: 476 to 1492

Novi vek

Period: 1492 to 1918

Novejša zgodovina

Period: 1918 to 2022