-
Prva stalna angleška kolonija v Severni Ameriki
maja 1607 so 104 možje ustanovili prvo stalno angleško naselbino Jamestown imenovano po kralju Jamesu prvemu. Naselbina se je nahajala okrog 4km stran od reke James v Virginiji. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Absolutizem je oblika vladanja, kjer ima vladar neomejeno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast.
Pod absolutne monarhije štejemo Španijo, Rusijo, Prusijo, Anglijo, Habsburško monarhijo in Francijo pod Ludvikom XIV.
Ludvik XVI. ali "sončni kralj" je bil vladar Francije v drugi polovici 17. stoletja. Plemstvo in cerkev je izključil iz vladanja ter centraliziral državo. Zgradil je Versailles in mnoge umetnostne ustanove. -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo filozofsko, družbeno, filozofsko in umetniško gibanje v 18. stoletju. Najpomembnejši razsvetljenci so bili Voltaire, Montesquieu, Rousseau in Hume. Poudarjali so znanost ter menili naj se cerkev ne vpleta vanjo ter da se vsak lahko svobodno izraža. Na slovenskem je razsvetljenstvo pomenilo številne reforme Jožef II. in Marije Terezije. -
Pragmatična sankcija
Habsburžani so se soočali z izumrtjem španske veje. Zato je Leopold I. sklenil dogovor o medsebojnem dedovanju z sinovoma. Ko je sin Jožef I. umrl je njegov brat Karel s pragmatično sankcijo preprečil Jožefovim potomcem oblast nad avstrijskimi deželami. S tem je lahko njegova hčer Marija Terezija podedovala celo Habsburško posest. Tega niso priznali drugi vladarji Evrope in začela se je vojna avstrijskega nasledstva. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je postala vladarica Habsburških dežel leta 1740. Deželam je vladala celih 40 let, vse do njene smrti leta 1780. Njene vladavine niso priznavali vsi, zato se je začela vojna avstrijskega nasledstva. Bila je tudi zelo velika zagovornica reform. Uvedla je obvezno šolstvo, popis prebivalstva, reformo verskih institucij in spodbujala uvajanje novih kmetijskih kultur. Po smrti jo je nadomestil njen sin Jožef II. -
Period: to
Žiga Zois
Baron Žiga Zois se je rodil 23. novembra 1747 v Trstu. Po poklicu je bil naravoslovec, gospodarstvenik in fužinar. Imel je bolezen putiko, ki je zaznamovala njegovo celotno življenje. Po letu 1780 so se v Zoisovem krožku zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Izobraženci, ki so se zbirali so bili: Jurij Japelj, Jernej Kopitar, A. T. Linhart, Blaž Kumerdej, Valentin Vodnik in drugi, katerim je bil Žiga Zois mecen. -
Period: to
Ludvik XVI.
Ludvik XVI. je bil kralj Francije od leta 1774 do 1791. Bil je absolutist, ki je z radikalnimi finančnimi reformami poskušal rešiti Francijo pred finančno krizo. Podpiral je tudi Američane v vojni za neodvisnost. Tem reformam je nasprotovalo plemstvo, posledično je kralj sklical vse stanove leta 1789. Meščani so ustvarili narodno skupščino in napadli Bastiljo. Začela se je francoska revolucija. Na smrt je bil obsojen leta 1793. DLL16 -
Konec sedemletne vojne
Od leta 1756 do 1763 je trajala 7 letna vojna na 3 kontinentih. V Severni Ameriki in Indiji med Francijo in Veliko Britanijo v Evropi pa med Prusijo in Avstrijo. Končala se je z mirovnim podpisom in s tem je Francija veliko kolonij predala Veliki Britaniji, Prusija pa je ohranila ozemlje Šlezije pred Avstrijo. -
Period: to
ZANIMIVOST: Napoleon Bonaparte
-
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vladar in vojaški general ob koncu francoske revolucije. Na oblast je prišel leta 1799 skozi državni udar, omogočen zaradi njegovih vojaških uspehov v Italiji in na Avstrijskem. Končal je francosko revolucijo. Leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francije. Začel je mnogo vojn proti državam koalicij, v katerih je osvojil velik del Evrope. Poražen pa je bil v Egiptu, Rusiji, pri Leipzigu in Waterlooju. Izgnan je bil na Sv. Heleno in tam tudi umrl. -
Bostonski pokol
Zaradi zvišanja davkov Američanom so hoteli ti imeti prostor v parlamentu, kar jim je bilo zavrnjeno. 5. marca 1770 je britanska vojska v bostonskem pokolu ubila pet in ranila šest Američanov, članov skupine »Sinovi svobode«, ki so na britanske enote metali kamenje in kepe snega. Dogodek je bil eden izmed povodov za ameriško osamosvojitveno vojno, ki se je začela pet let kasneje. -
Period: to
Klemens Wenzel von Metternich
Klemens Wenzel von Metternich je bil avstrijski politik in vladar. Postal je znan zaradi svojih konservativnih stališč do Evrope in Avstrije. Sodeloval je na Dunajskem kongresu kot zunanji minister Avstrijskega cesarstva. Leta 1821 pa je postal tudi vladar Avstrije. Skozi vladaje je poskušal omejiti škodo francoske revolucije na Avstrijo. Čas njegovega vladanje se imenuje Metternichov absolutizem, nasprotoval je vsem reformam. Zaradi marčne revolucije je bil prisiljen odstopiti. -
Bostonska čajanka
Zaradi visokih davkov ne čaj so se 16. decembra 1773 nekateri prebivalci Bostona preoblekli v Indijance ter z treh ladji, ki so pripadale angleški Vzhodnoindijski družbi, v pristanišče zmetali 342 zabojev s čajem. Poleg tega so pobiralce davkov polili s katranom in perjem, ter jih prisilili k pitju čaja. London je odgovoril z zaprtjem pristanišča in z vojnimi ladjami, ki so jih poslali v S. Ameriko. Bostonska čajanka je močno škodovala odnosom med kolonisti in Angleži. -
Kronanje Ludvika XVI.
Po smrti očeta je bil 10. maja 1774 Ludvik XVI. okronan za kralja Francije. Sprva je bil priljubljen med ljudstvom, ampak se je ta priljubljenost usahnila zaradi finančne krize in začetka francoske revolucije. -
Ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška vojna za neodvisnost/ameriška revolucionarna vojna se je začela 19. aprila 1775 in potekala do 3. septembra 1783. Vojna je potekala med Veliko Britanijo in njenimi trinajstimi ameriškimi kolonijami v Severni Ameriki. Pričela se je kot spopad kolonij z metropolo glede pravic postavljanja zakonov in davkov. Vojna je predstavljala vrhunec ameriške revolucije, s katero so revolucionarji zatrli britansko oblast v kolonijah leta 1775 in v vsaki koloniji prevzeli oblast. -
Deklaracija neodvisnosti ZDA
1.julija 1776 je kongres v trinajstih kolonijah sprejel deklaracijo o neodvisnosti ZDA. Razglasili so neodvisnost in samostojnost novonastalih Združenih držav Amerike od Velike Britanije. Napisal jo je "odbor petih." Podpisana je bila s strani vseh trinajstih kolonij in 56 ustanovnih očetov ZDA. Še danes se 4. julij praznuje kot dan neodvisnosti v ZDA. -
Period: to
Vladanje Jožefa II.
Jožef II. Habsburško-Lotarinški je bil vladar Rimsko-nemškega cesarstva in Habsburških dežel. Po smrti očeta je postal kralj Sveto rimskega cesarstva in sovladar Habsburških dežel. Vladal je skupaj z svojo mati Marijo Terezijo. Tako kot njegova mati je bil razsvetljeni absolutist, ki je po njeni smrti nadaljeval njene radikalne razsvetljenske reforme. Obdobje njegovega vladanja imenujemo Jožefinizem. -
Podpisana ustava ZDA
Ustavna konvencija se je maja 1787 sestala v Philadelphia State House za revizijo členov konfederacije. Po nekaj razpravah se je konvencija odločila namesto tega oblikovati popolnoma novo vlado, ki bi vključevala izvršno, sodno in zakonodajno oblast, sestavljeno iz dveh domov. Konvencija je ustavo odobrila 17. septembra 1787, potrjena pa je bila 2. julija 1788, potem ko jo je potrdilo devet držav. -
Period: to
Začetek francoske revolucije
Zaradi nesposobnosti Ludvika XVI. je izgubljal oblast, vsakič bolj vplivna pa sta bila duhovščina in plemstvo, ki sta vedno preglasila tretji stan ali meščane, ki so morali plačevati vse višje davke. Ti so postajali vse bolj nejevoljni in se povezali z nezadovoljnim delom plemstva in se skupaj uprli absolutističnemu sistemu. -
napad na Bastiljo
V Parizu je nekoč stala mogočna trdnjava Bastilija. V njej se je nahajal državni zapor za politične zapornike. Služila je pa tudi kot arsenal orožja in simbol kraljevine. Zato so jezni Parižani 14. julija 1789 tudi Bastilijo napadli. Z zaseženim orožjem so se lahko revolucionarji oborožili ter ustanovili narodno gardo. Trdnjavo so istega novembra že podrli. Danes na njenem mestu stoji Place de la Bastille. -
Razglasitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana
Kralj je prepoznal narodno skupščino, ki se je kmalu preimenovala v ustavodajno skupščino katere glavni cilj je bil oblikovanje ustave. 26. avgusta 1789 je bila razglašena Deklaracija o pravicah človeka in državljana. Temeljila je na razsvetljenskih idejah, imela 17. členov in predstavljala uvod v ustavo. -
Listina o pravicah (Bill of Rights)
Listino pravic sestavlja prvih 10 sprememb ustave. James Madison je napisal spremembe, ki navajajo posebne prepovedi vladne moči, kot odgovor na pozive več držav k večji ustavni zaščiti svoboščin posameznikov. Listina pravic je bila ustvarjena 25. septembra 1789, sprejeta pa 15. decembra 1791. -
Francija postane ustavna monarhija
Po neuspelem poskusu pobega kralja Ludvika XVI. na Nizozemsko je ustavodajna skupščina 3. septembra sprejela ustavo, ki jo je oblikovala že nekaj časa. S sprejetjem ustave je ustavodajna skupščina pridobila novo vlogo in se tudi primerno preimenovala v zakonodajno skupščino. Uzakonjena je bila prejšnja deklaracija, podržavljena cerkvena posest, uvedena civilna poroka, odpravljene carine, obdavčevanje glede na premoženje in omejena volilna pravica. -
2. faza francoske revolucije
Drugo fazo francoske revolucije, ki se je dogajala leta 1792 zaznamujeta radikalizacija in prehod v republiko. Zaradi nesporazumov sta nastali dve večji politični skupini Žirondisti (gospodarski liberalizem) in Montnjarji (poseganje v gospodarstvo). Zaradi nestabilnosti so Habsburžani in Prusi sklenili zavezništvo ter začele so se francoske revolucionarne vojne. Zgodili so se septembrski pokoli zaradi strahu pred ponovnim absolutizmom. Kralja so odstavili in obsodili na smrt. -
Period: to
Koalicijske vojne
Od aprila 1792 do junija 1815 so potekale vojne znane kot koalicijske vojne zaradi nabora zaveznikov proti Franciji. Rusija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Anglija in Otomansko cesarstvo so se povezale z Avstrijo in Prusijo v vojni proti Franciji. Zaradi mešanja narodov so bile vojske koalicije za razliko od organizirane Francoske vojske nestabilne n brez koordinacije. -
Ustanovitev francoske republike
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije. Republikanska vlada je uradno trajala do ustanovitve Francoskega cesarstva leta 1804 in je imela tri obdobja vladanja. Narodni zbor do leta 1795, Direktorij do leta 1799 in Francoski konzulat do leta 1804. -
Period: to
3. faza francoske revolucije
V letih 1793 in 1794 se je v Francoski republiki pojavilo hudo splošno pomanjkanje. Zaradi upora v Venedéeji so Jakobinci, ki so postali najmočnejša revolucionarna skupina, usmrtili okoli 15.000 ljudi. Celotno obdobje jakobinskega terorja so zaznamovale usmrtitve, ki so poleg ustrahovanje postale glavno orožje nove vlade. Narodni konvent pa je ustvaril odbor za občo blagajno. Mnoge politične stranke se povežejo in uspe jim aretirati Robespierra, voditelja Jakobincev, in s tem se teror konča. -
Period: to
4. faza francoske revolucije
Zaradi Termidorijskega udara se je končalo obdobje jakobinske diktature. Leta 1795 je konvent sprejel novo ustavo. Izvršilno oblast je imel petčlanski direktorij s 5-letnim mandatom, zakonodajno oblast pa svet petstotih in svet starih. Volilno pravico so imeli vsi moški nad 21 let, ki so plačevali davke. Leta 1799 je Napoleon Bonaparte izvedel vojaški udar, razpustil direktorij, sebe pa razglasil za prvega konzula. To obdobje predstavlja zadnjo fazo francoske revolucije. -
Napoelonov napredek v Italiji
V letih 1796 in 1797 je Napoleon uspešno zavzemal Sever Italije. Nato pa se odločil zavzeti tudi Papeško državo, kar je tudi storil in ustanovil Rimsko Republiko. Nato pa zavzel tudi Malto in Kreto. Izkrcal se je v Aleksandriji in se napotil proti Egiptu, kjer je izgubil bitko, zaradi česar se je tudi vrnil v Evropo. -
Državni udar v Franciji
Zaradi politične nestabilnosti v Parizu po zmagi Jakobincev v volitvah in vojaških neuspehov se je Napoleon odločil izvesti državni udar. To je storil tako, da je 3 direktorje prepričal na odstop, da bi jih zaščitil pred lažnim "Jakobinskim državnim udarom". Ostala dva je prisili odstopiti. Spodnji in zgornji konzulat je obvladal z vojaki. Tako je Napoleon z novo ustavo postal prvi konzulat Francije do 1805, ko se je okronal za cesarja. -
Napoleonovo kronanje
Leta 1804 se je Napoleon razglasil za prvega cesarja Francije. Med svojim vladanjem je zavzel večino zahodne in srednje Evrope. Kronanje je potekalo 2. decembra 1804 v stolnici Notre-Dame v Parizu, prisoten pa je moral biti papež. -
Razpad Svetega Rimskega cesarstva
Leta 1806 se je proti Napoleonu postavila četrta koalicija. Prusijo je Napoleon premagal v Jeni in Auerstedtu, vkorakal z Veliko armado v vzhodno Evropo in junija 1807 premagal Ruse pri Friedlandu, s čimer je poražene države četrte koalicije prisilil, da so sprejele Tilsitske pogodbe. -
Napoleon osvoji Španijo in Portugalsko
Leta 1807 je Napoleonova vojska odkorakala skozi Španijo do Portugalske in jo zavzela. To je bil začetek polotoške vojne, ki se je razlila v špansko vojno za neodvisnost. Španija je bila do leta 1808 francoska zaveznica, ampak ko je Napoleon okupiral državo, odstranil Karla IV. in Ferdinanda VII. ter kot vladarja postavil starejšega brata, je izbruhnila vojna. Španci so s pomočjo Britancev in uporabo gverilskih taktik francoze izgnali is domovine. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije(Vojno krajino), Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bile dotlej pod Avstrijskim cesarstvom. Sedež pa so imele v Ljubljani, v katerem je uradoval maršal August Marmont. Francija je tudi v Ilirskih provincah izkoriščala naravna bogastva (rudnik v Idriji). Septembra 1813 pa oblast nad Slovenci pade nazaj v roke Habsburgov. -
Napoleonov pohod v Rusijo
Ker je Rusija prekršila celinsko blokado se je Napoleon odločil za pohod v Rusijo. S skoraj pol milijona možmi se je poleti 1812 odpravil do Moskve. Na poti je izgubil polovico mož zaradi bolezni in pomanjkanja hrane. Moskvo je našel zapuščeno in požgano. Rusi se niso predali in Francozi so se morali poraženi po zimi vrniti nazaj. Pot domov je preživelo le okoli 120.000 vojakov. Napoleon je bil poražen in njegov ugled nepremagljivosti je bil uničen. -
Konec Renske zveze
oktobra 1813 se je začela štiri dnevna bitka pri Leipzigu znana tudi kot bitka narodov. Bila je največja bitka v Evropi do 1. svetovne vojne. Koalicijska vojska Avstrije, Švedske, Rusije in Prusije je premagala mogočno francosko vojsko. S tem je Francija izgubila nadzor nad vzhodnim bregom Rena. To je pomenil tudi konec Renske konfederacije. -
Period: to
Ilirsko kraljestvo
Z letom 1813, ko je bila Napoleonova prevlada nad evropskimi velesilami izničena in je vojskovodja odšel v svoje prvo izgnanstvo na otok Elbo, so Avstrijci Ilirske province preuredili in preimenovali v Ilirsko kraljestvo. Kraljestvo je imelo enotno cerkveno ureditev na čelu z goriškim nadškofom, ni pa imelo resnične politične moči, obstajalo le na papirju. Ko je bila leta 1849 uvedena oktroirana ustava, je Ilirsko kraljestvo tudi uradno izginilo iz političnih zemljevidov in iz cesarskega grba. -
Izgon Napoleona na Elbo
Po porazih v Nemčiji in Španiji se je koalicijska vojska odločila za napad na Francijo. Kljub Napoleonovim zmagam v severni Franciji je konec marca Pariz kapituliral in Napoleon je bil odstranjen kot vladar. Poskušal je storiti samomor ampak mu ni uspelo. Po sporazumu v Fontainebleau se je vključno z družino odpovedal kroni in bil izgnan na otok Elba, oddaljen le 10 km od Italijanske obale. Tam je preživel 11 mesecev predenj se je ponovno vrnil v Francijo. -
Napoleonov pobeg iz Elbe
Ko je Napoleon izvedel, da bo izgnan na samotni otok v Atlantiku se je odločil pobegniti. Po enajstih mesecih na Elbi se je Napoleon 26. februarja izkrcal v južni Franciji. Vojska, ki jo je kralj poslal, da bi ujela Napoleone se mu je pridružila. Na poti v Pariz se mu je pridružilo vedno več vojakov. Kralj Ludvik XVIII. je pobegnil in Cesar je ponovno zavladal Franciji. Zbral je vojsko 200.000 mož in se pripravil na soočenje z novo koalicijsko vojsko. -
Napoleonov poraz v bitki pri Waterlooju
Bitka pri Waterlooju se je odvijala v 18. junija 1815, blizu naselja Waterloo. Francoska cesarska vojska je bila pod vodstvom Napoleona premagana v spopadu proti pruski vojski in združeni vojski angležev in njihovih zaveznikov. Od Napoleonove vrnitve z Elbe ponovno na oblast se je mnogo držav, ki so mu nasprotovale že v preteklosti, združilo in formiralo Sedmo koalicijo. Napoleonov poraz pri Waterlooju je pomenil zmago Sedme koalicije v vojni in konec Napoleonove vladavine kot cesarja Francije. -
Period: to
Predmarčna doba
Predmarčna doba je potekala med koncem dunajskega kongresa (1815) in začetkom marčne revolucije (1848). Po Evropi so se pojavile razne revolucije in liberalna gibanja. Na slovenskem je to obdobje zaznamoval Metternichov absolutizem. Uveljavljena je bila cenzura, prepoved združevanja in policijski nadzor, da bi preprečil politične spremembe. Oblikujejo se tudi prve zamisli o združenem slovenskem narodu. F. Prešeren, J. Bleiweis in drugi so pripomogli k razvoju slovenske kulture. -
Ljubljanski kongres
Zaradi nemirov in uporov nacionalnih ter liberalnih gibanj so se članice Svete alianse (Avstrija, Rusija, Prusija, VB, Francija in Italijanske državice) drugič sestale na kongresu v Ljubljani. Poleg uradnih pogajanj in dogovorov so pogosto potekale razne prireditve, vojaške parade, godbe, plesi, ognjemeti, gledališke predstave, opere in celo plovbe po Ljubljanici. Še dandanes se po njem imenuje Kongresni trg.