-
Jugoslovanski odbor
V Parizu emigrirani politiki ustanovijo Jugoslovanski odbor pod vodstvom Ante Trumbič, ki naj bi propagiral združenje Kraljevine Srbije, Kraljevine Črne Gore in južnih Slovanov iz Avstro-Ogrske. -
Smrt Franza Jožefa
Leta 1916 umre Franc Jožef in nadomesti ga Karel I., ki 1917 ponovno skliče parlament na Dunaju. -
Krfska dekleracija
jugoslovanski odbor in vlada Kraljevine Srbije na Krfu podpiše dogovor, po katerem naj bi se po vojni ustanovilo parlamentarno monarhijo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod žezlom srbskega kralja Aleksandra iz dinastije Karađorđević. -
Majniška deklaracija
Dr. Anton Korošec v imenu kluba jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu prebere Majniško deklaracijo, s katero zahteva demokratično jugoslovansko državo znotraj AO. Ker oblast zahtevo presliši, se začne deklaracijsko gibanje, ki poenoti slovensko politiko in v sklopu katerega so ženske prvič vključene v zbiranje podpisov. -
Niška deklaracija
Kraljevina Srbija sprejme deklaracijo v Nišu, v kateri svoje cilje zružitve razširi še na Hrvate in Slovence. -
Narodni svet za Slovenijo in Istro
Iz vseh treh slovenskih strank (Slovenska ljudska stranka, Narodno napredna stranka in Jugoslovanska socialdemokratska stranka) se ustanovi predsedniško telo Narodni svet za Slovenijo in Istro. -
Narodni svet Države SHS
V Zagrebu ustanovijo Narodni svet (viječe) Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. -
Pogajanja o združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo
Država SHS se med pogajanji sklicuje na Krfsko deklaracijo, po kateri naj bi se združili v državo z ustavodajno skupščino, vednar Kraljevina Srbija ni želela privoliti v enakopravno združitev. Ker se je Državi SHS zaradi pritiskov Italijanov na ozemlje Primorske in Istre, je privolila na združenje pod srbskimi pogoji. -
Ustanovitev Narodne galerije in Ljubljanske filharmonije
-
Manifest Karla I.
Oktobra je izdan manifest cesarja Karla I., ki je pripravljen preurediti monarhijo v zvezno državo, vendar je že prepozno, saj so se jugoslovanski narodi pod vplivom Wilsona že odločili za samoodločbo. -
Razglasitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Po zgledu Češkoslovaške, 29. 10. 1918 tudi Država SHS razglasi neodvisnost in za 30 dni postane država, ki ni nikoli mednarodno priznana. -
Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
Nastane Kraljevina SHS pod vodstvom kralja Aleksandra Karađorđevića I. -
Ustanovitev Univerze v Ljubljani
Slovenci dobijo prvo univerzo, v okviru katere je delovala Filozofska fakulteta, Pravna fakulteta in Medicinska fakulteta. Leta 1929 se univerzo poimenuje po kralju. -
Rapalska meja
Po Rapalski meji pripada Italiji ozemlje zahodno od meje Triglav-Logatec-Snežnik in še nekaj otokov do Zadra. Italiji tako pripade 1/4 slovenskega prebivalstva in dve gospodarski središči - Trst in Gorica. -
Nastanek Male antante
V zvezo Mala antanta se povežejo Kraljevina Jugoslavija (takrat SHS), Češkoslovaška, Romunija, njihova pokroviteljica pa postane Francija. Ko si Hitler priključi Sudete in okupira Francijo, ostane Jugoslavija sama. -
Plebiscit v coni A na Koroškem
Izpeljan je plebiscit za pripadnost Koroške v coni A Celovške kotiline, kjer se prebivalstvo večinsko odloča za pripadnost Avstriji, saj je ta bolje gospodarsko razvita. Plebiscit v coni B ni bil izveden. -
Vidovdanska ustava
Na Vidov dan ustavodajna skupščina Kraljevine SHS sprejme ustavo, ki je bila sprejeta s 53% večino, saj sta KPJ in HKS ustavo bojkotirali, nekaj manjših strank kot SLS pa je skupščino zapustilo, saj se niso strinjali z centralizacijo, ki jo je vpeljevala ustava. Kralj je dobil ogromna pooblastila, ustava pa je vpeljevala tudi nekatere liberalne pravice. Uradni jezik je postal srbo-hrvaški-slovenski jezik, Srbi, Hrvati in Slovenci pa so postali tri plemena jugoslovanskega naroda. -
Period: to
Obdobje parlamentarizma v Kraljevini SHS
Osemletno obdobje, ko kralj vlada z ustavo, dokler se v parlamentu ne začnejo streljat. 6. 1. 1929 razpusti parlament, prepove delovanje vseh političnih strank in upelje diktaturo. -
Streljanje v parlamentu
Puniša Račić (pripadnik Narodne radikalne stranke) v parlamentu ustreli Stjepana Radiča (prvak Hrvaške kmečke stranke) in začne se politična kriza, ki jo skuša kralj rešiti z uvedbo diktature -
Nastane Radio Ljubljana
-
Kraljevina Jugoslavija
Kralj Aleksander preimenuje državo v Kraljevino Jugoslavijo, s čimer naj bi dosegel državno in narodno enotnost, v resnici pa je le še bolj zapostavil plemensko delitev. -
Prvi tržaški proces
Po atentatu v Trstu italijanske oblasti odkrijejo in aretirajo 4 sodelavce organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki se bori za osvoboditev slovenskega ozemlja izpod fašizma. Četverica je obsojena na smrt in streljana pri Bazovici. Proces sproži odpor in opozarjanje mednarodne javnosti na zatiranje slovencev v Trstu. -
Vsiljena ustava
Kralj je prisiljen izdati oktroirano ustavo, ki dovoljuje ustanavljanje večdržavnih strank. Nastane Jugoslovanska narodna stranka, kasneje še Jugoslovanska radikalna zajednica, ki jo sestavljajo pravoslavni pripadniki NRS, muslimanski pripadniki Jugoslovanske muslimanske organizacije in katoliški pripadniki SLS. -
Atentat na kralja Aleksandra
Nezadovoljstvo, ki raste z oktroirano ustavo doseže vrhunec, ko še posebej nezadovoljni pripadniki Hrvaške in Makednoske politične emigracije organizirajo atentat na kralja v Marseillu, kar povzroči politično krizo. Prestolonaslednik Petar II. je še mladoleten, zato ga nadomešča regent Pavle Karađorđević. -
Nove volitve 1935
Pavle Karađorđevič organizira nove volitve, ki potekajo po oktroirani ustavi in zato lahko sodelujejo le večdržavne stranke kot sta Jugoslovanska narodna stranka in Jugoslovanska radikalna zajednica, ki na volitvah dobi večino glasov in državo povleče iz politične in gospodarske krize. -
Anschluss
Hitler k Nemčiji priključi Avstrijo. -
Londonske točke
Politiki, ki so pred vojno ohranjali oblast v Kraljevini Jugoslaviji, so z začetkom vojne prebegnili v Veliko Britanijo. Izbrali so si "politiko čakanja", saj so upali na zmago zaveznikov, ki bodo zavzeta ozemlja vrnili v roke vlade, ki je tam vladala pred vojno. Politični program Londonske točke katoliških in liberalnih politikov (torej SLS in JNS) je predvidel Slovenijo kot del demokratične in federativno preurejene Kraljevine Jugoslavije s Petrom II. -
Začetek partizanskih enot
Po pozivu k aktivnem uporu, so poleti 1941 začeli ustanavljati partizanske čete, ki so napadale orožniške postaje in manjše čete okupatorjev. V letu 1941 oboroženi odpor še ni dosegel vrhunca, saj se je ljudstvo raje obračalo na aktivnosti kot je tiskanje ileglnih časopisov, ki so najpogosteje nosili največ resničnih informacij o dogajanju, saj so okupatorji izvajali strogo cenzuro. V Ljubljani je začel oddajati ilegalni Radio Kričač. -
Podpis k Trojnemu paktu
Kraljevina Jugoslavija podpiše Trojni pakt in se vključi v interesno sfero sil osi. Po Jugoslaviji so zaradi odločitve vlade pripadniki ilegalnih levih strank in študenti organizirali demonstracije, ki so bile najmočnejše v Beogradu. -
Žametni državni udar
Dva dni po podpisu Trojnega pakta, je del srbske politične elite skupaj z vojsko pod vodstvom Dušana Simovića izvedla državni udar, ki je potekal brez smrtnih žrtev. Vzpostavijo začasno vlado, v katero so vključeni vsi narodi, za kralja pa imenujejo še 17-letnega Petra II. Vlada sporoči, da kljub nestrinjanju s podpisom Trojnega pakta, Jugoslavija ostaja v zavezništvu. -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo
Že pred podpisom Trojnega pakta je imel Hitler načrte za napad na Balkan, ki pa jih zaradi nepripravljenosti Italije ni mogel uresničiti. Končno je Jugoslavijo napadel aprila 1941, saj se je bal neobvladanja Balkana. Ideja je bila prekinitev povezave Beograd-Solun, da politiki ne morejo pobegniti. Prodoru so se pridružile še italijanske, albanske, madžarske in romunske enote, ki so napadale iz različnih smeri. -
Nastanek NDH
Hrvaški nacionalisti oz USTAŠI, ki so se že v Kraljevini Jugoslaviji močno borili za avtonomijo hrvaškega naroda in sledijo vzoru italijanskih fašistov, razglasijo Neodvisno državo Hrvaško, ki jo podpreta Italija in Nemčija. -
Kapitulacija Jugoslovanske vojske
Jugoslovanska vojska je podpisala kapitulacijo, politiki pa so skupaj s kraljem prebegnili na območja Velike Britanije kd tam pa v London. Hitler s tem zlomi Jugoslavijo, zaveznice je ne omenjajo več, saj zanje ne obstaja več. -
Nastanek OF
Komunistična partija Jugoslavije je izkoristila pasivnost politikov v Londonu in začela organizirati odporniško gibanje proti okupatorju. Na pobudo KPJ so 26. 4. 1941 v hiši Josipa Vidmarja v Rožni dolini ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, v katero so se vključili krščanski socialisti, del sokolske organizacije in kulturni dejavniki, glavno besedo pa so imeli komunisti. -
Priključitev Ljubljanske pokrajine k Italiji
Italijanski okupator, ki je pridobil ozemlje Ljubljane z okolico, Notranjske in Dolenjske si je "Ljubljansko pokrajino" priključil državi, v nasprotju z nemškim okupatorjem, ki formalno tega nikoli ni storil. V italijanskih območjih okupacije so bile možnosti za Slovence razmeroma boljše, saj je bila uvedena dvojezičnost, v šolah se je poučevalo v slovenščini pa tudi moški niso bili vpoklicani v vojsko. Ljubljana in Ljubljanska pokrajina sta postali središče odporniškega gibanja. -
Slovenska zaveza
Vodilni člani katoliške (SLS), liberalne, socialistične stranke in sredine so v marcu osnovali Slovensko zavezo, ki naj bi bila organizacija, konkurenčna OF. Ker so še vedno računali na zmago zaveznikov in prevzetje oblasti po vojni ter so, tako kot kraljeva vlada, za edino pravo jugoslovansko vojsko priznavali srbske četnike, ki so nastali pod vodstvom Draže Mihailovića, so bili zelo pasivni. Poleg njihove neenostnosti, niso pritegnili nobenih sodelavcev in posledično razpadli. -
Temlejne točke OF
Zaradi pasivnosti kraljeve vlade je OF dobila vlogo političnega voditelja slovenskega naroda. Svoja politična načela je opredelila v Temeljnih točkah OF, januarja 1942, v katerih je najavila, da namerava po osvoboditvi prevzeti oblast na slovenskem ozemlju. Tako kot v Londonskih točkah je omenjeno tudi nestrinjanje z razkosanjem Jugoslavije. -
Cankarjev bataljon v Dražgošah
V decembru 1941 so na Gorenjskem partizanske enote začele izvajati napade na okupatorje, januraja 1942 pa se je Cankarjev bataljon v Dražgošah uspešno več dni upiral številčno močnejšim nemškim enotam in se nato brez večjih izgub umaknil. Nemci so se maščevali nad domačini. -
Prvo večje osvobojeno ozemlje
Spomladi 1942 so si partizanske enote izbojevale prvo večje osvobojeno ozemlje od Kolpe do predmestja Ljubljane, kjer so domnevno slišali zvoke bitke. Italijanski okupator je kot odgovor sprožil ofenzivo, s katero je dokazal, da zna biti tako surov kot nemški okupator. Ljubljansko pokrajino je zaznamovalo streljanje talcev, požiganje vasi in deportacija v taborišča. -
Ustanovitev prve vaške straže
Ker so bili v OF vodilni komunisti, ki so z osvoboditvijo naroda videli priložnost za revolucijo in prevzem oblasti, so med vojno pobijali tudi politične nasprotnike in duhovnike. Poboji katoliških civilistov so povzročili zahtevo nekaterih Slovencev, da jim italijanski okupator dopusti oblikovanje oboroženih enot za obrambo proti partizanom. V Št. Joštu nad Horjulom je bila julija 1942 zato ustanovljena prva vaška straža. -
Državljanska vojna
Poleti 1942 pride med slovenskimi političnimi tabori do državljanske vojne. Pripadniki vaških straž in maloštevilni slovenski četniki se ob italijanskem okupatorju začnejo odkrito spopadati s partizani. Vojna je omejena na Dolenjsko in Notranjsko. -
Period: to
Prvo zasedanje AVNOJa
Za potrebe uveljavljanja osvobodilnega gibanja na mednarodni ravni so v letu 1942 ustanovili AVNOJ (Antifašističko veče narodnog oslobođenja Jugoslavije), ki je prvič zasedal v Bihaću (BiH). Tam so potrdili federativno ureditev po koncu vojne, obsodili četnike ter pozvali zaveznike, da jih priznajo kot enakopravne zaveznike, kar veliki trije storijo na Teheranski konferenci (1943). -
Jelenov žleb nad Ribnico
Marca 1943 so si partizanske enote, ki so se bojevale čedalje bolje, priborile največjo zmago nad okupatorjem v Jelenovem žlebu nad Ribnico. -
Osankarica na Phorju
Januarja 1943 so nemški okupatorji poročali o povečani partizanski dejavnsoti na Pohorju. 8. 1. so obkolili tabor Pohorskega bataljona in ga v dveh urah in pol uničili. Ubitih je bilo 69 partizanov, preživel je le en ranjenec, ki so ga julija kot talca ustrelili na Ljubnem. Devet dni za dogodkom, 17. 1., je padla še patrulja bataljona in do konca vojne na Pohorju ni bilo več večjih partizanskih enot. -
Kapitulacija Italije
Poleti 1943 Italija uradno kapitulira, partizanske enote pa razborožijo italijansko vojsko ter poleg municije pridobijo še veliko borcev s Primorske. Jeseni 1943 Nemci zasedejo nekatera večja mesta Ljubljanske pokrajine, vodstvo OF pa se umakne v Belo krajino. Nemški okupator da funkcijo predsednika pokrajinske uprave Leonu Rupniku, ki postane nečelnik Slovenskih domobrancev, ki ga sestavljajo preostanki vaških straž ter novi vojaki, ki se bojujejo proti boljševizmu. -
Period: to
Drugo zasedanje AVNOJa
Na drugem zasedanju v Jajcu je AVNOJ dobil zakonodajno vlogo in postal zametek povojne skupščine, ustanovilo se je NKOJ - vlado s predsednikom Titom ter se potrdilo zahtevo po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Na zasedanju se je izpostavilo, da begunska vlada v Londonu ne more predstavljati Jugoslavije. -
Sporazum Tito-Šubašič
Na Visu sta se junija 1944 sestala Tito in Šubašič - predstavnik jugoslovanske begunske vlade, in se dogovorila, da bosta AVNOJ in NKOJ začasna skupščina in vlada, v katero bojo vključeni tudi predvojni politiki, ki niso imeli nobenih povezav z okupatorji. -
Začasna vlada
Po osvoboditvi Beograda oktobra 1944 se Jugoslavijo začasno imenuje Demokratična federativna Jugoslavija in uvede začasno enotno vlado. Predsednik postane Tito, Šubašič pa zunanji minister. -
Konec vojne na slovnskem
Nemčija podpiše kapitulacijo, zadnje nemške enote so premagane pri Poljanah na Koroškem 15. 5. -
Prve povojne volitve
Edini kandidat na volilnih listih je Ljudska fronta, saj ostali politiki izstopijo. Pluralnost se zagotovi z možnostjo obkrožanja Da ali Ne. Zmaga Ljudska fronta in 29. 11. je razglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija, ki dobi ustavo 30. 11. -
Priključitev Primorske
K Jugoslaviji se priključi Primorsko. Še danes se v Sloveniji praznuje Dan priključitve Primorske k matični domovini. -
Prvo zasedanje SNOO v Černomlju
Slovenski narodno-osvobodilni odbor se preimenuje v Slovenski narodno-osvobodilni svet in postane začasno predstavniško ter zakonodajno telo slovenskega naroda. Vlada do imenovanja Narodne vlade za Slovenijo 5. 5. 1945. -
Period: to
Informbirojski spor
Sovjetska zveza obtoži Jugoslavijo, da se oddaljuje od idej marksizma in Jugoslavija se neha povezovati s SZ. zavzeništvo začne iskati na zahodu, kar pomeni, da se začne v Jugoslaviji uveljavljati več demokratičnih reform. -
Preimenovanje KPJ v ZKJ
Komunistična partija Jugoslavije se preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije. -
Preimenovanje Ljudske fronte
Ljudska fronta se preimenuje v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, v sklopu katere naj bi se odvijale politične razprave. Vsi državljani Jugoslavije so bili posredno tudi člani SZDLJ. -
Preimenovanje v SFRJ
V novi ustavi leta 1963 dobi Jugoslavija novo ime: Socialistična federativna republika Jugoslavija. -
Ustanovitev TO
Po Praški pomladi 1967 se Jugoslavija zboji, da se bo SZ maščevala tudi njim, zato poleg JNA dovoli ustanovitev Teritorialnih obramb posameznih republik. To bo igralo pomembno vlogo pri osamostvojitvi Slovenije. -
Smrt Josipa Broza - Tita
Leta 1980 umre predsednik SFRJ Josip Broz Tito, kar povzroči spreminjanje razmer v državi. Začnejo se kazati posledice nerešenih težav, ki pripeljejo do končnega razpada Jugoslavije. -
Prve demokratične volitve na Hrvaškem od leta 1945
Franjo Tuđman z HDZ (Hrvatska demokratska zajednica) zmaga na volitvah. Kasneje postane prvi hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik hrvaške vojske med vojno za neodvisnost Hrvaške. -
Začetek Domovinske vojne
Po umiku iz Slovenije se JNA preusmeri na Hrvaško in tam pomaga srbski manjšini. Začne se vojna za neodvisnost Hrvaške oz. Domovinska vojna. -
Srbska republika Krajina
Srbi so skupaj z JNA do leta 1991 zavzeli 1/3 hrvaškega ozemlja in ustanovili Srbsko republiko Krajino, ki je zavzemala večji del Like, zahodno Slavonijo, severno Dalmacijo, Banijo in Kodrun (del ob meji z BiH) ter Baranjo, Vukovar in zahodni Srem (del ob meji s Srbijo). Iz svojega ozemlja so pregnali ogromno hrvaškega prebivalstva, državo pa je podpiral le Beograd. -
Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost
S plebiscitom 23. 12. 1990 Slovenci izglasujejo neodvisnost od Jugoslavije, ki jo razglasijo skupaj s Hrvaško 25. 6. naslednje leto. Še isti dan Slovenijo napade Jugoslovanska narodna armija in začne se vojna za neodvisnost Slovenije, za njo pa še vojna za neodvisnost Hrvaške. -
Period: to
Desetdnevna vojna
- 6. 1991 JNA napade mejne prehode in letališče Brnik, da bi Slovenijo odrezala od sveta. Pripradniki Teritorialne obrambe do 4. 7. 1991 obvladujejo vse mejne prehode. Vojna se konča 7. 7. s podpisom Brionskega soglasja.
-
Period: to
Bitka za Vukovar
Med vojno za neodvisnost Hrvaške se je v Vukovarju odvila ena najbolj krvavih bitk med hrvaškimi in srbskimi silami. Po srbskem zavzetju so mesto oplemili, prebivalstvo pa pregnali od tod. Moške so deportirali v taborišča v Srbijo, ujetnike pa so skupaj z ranjenci, ki so se zdravili v bolnici, pobili. -
Premirje in modre čelade na Hrvaškem
V letu 1992 je med Hrvati in Srbi na Hrvaškem sklenjeno premirje, ki naj bi ga pomagale ohranjati mirovne sile OZNa, ki naj bi tudi razorožile Srbe in pomagale pri vrnitvi hrvaških pregnancev v Slavonijo in Krajino. Ker so modre čelade svoje zadolžitve opravljale slabo, se je vojna nadaljevala. -
Začetek vojne za neodvisnost BiH
Bošnjaki in Hrvati na referendumu v BiH izglasujejo neodvisnost, Srbi pa jim za to napovejo vojno. Razplamti se najhujša vojna v nekdanji Jugoslaviji. -
Začetek medijskega pritiska na Srbijo
Leta 1992 začnejo svetovni mediji objavljati reportaže iz taborišč v Srbiji in se tako umešajo v vojno na tleh BiH. -
Vojna med Bošnjaki in Hrvati
V letu 1993 se vojna v BiH razpahne še med Bošnjaki in Hrvati, kar pomeni, da se v eni državi bojujejo trije narodi drug proti drugem. -
Varovana območja OZN
Zaradi etničnega čiščenja med vojno v BiH, v sklopu katerega so Srbi preganjali, posiljevali in morili Bošnjake, so sile OZN v Srebrenici, Žepu in Goradžu vzpostavili varovana območja. Leta 1995 je Srebrenica padla. -
Začetek bombandiranja srbskih vojaških položajev
NATO začne bombandirati srbske vojaške položaje in preskrbovalne poti, ki so jih srbske sile mnogokrat preprečile tako, da so modre čelade uporabile kot živi zid. -
Pokoli v Srebrenici
Po padcu varovanega območja OZN v Srebrenici je Radko Mladič izdal ukaz o poboju 8000 neoboroženih Bošnjakov, ki se je zgodil ob prisotnosti modrih čelad, ki niso ukrepale. -
Daytonski sporazum
Zaradi gospodarskih sankcij OZN proti beograjskemu režimu, povečani intenziteti bombandiranja srbskih položajev in preobrata na Hrvaškem (Oluja), se je vojna situacija preobrnila in Srbija je bila primorana odnehati. v Daytonu so voditelji Slobodan Miloševič (Srb.), Franjo tuđman (Hr.) in Alija Izetbegovič (Bošnjaki) pod pokroviteljstvom ZDA predsednika podpisali sporazum, ki je BiH razglasil za eno državo, razdeljeno na dva dela - Hercegovino in Republiko Srbsko. -
Period: to
Operacija Oluja (Nevihta)
Po postopnem pridobivanju moči hrvaške sile (po operaciji Bljesak/Blisk) je Franjo Tuđman odobril operacijo Oluja, s katero sta hrvaška vojska in policija uničile Srbsko republiko Krajino in s tem praktično končali Domovinsko vojno. Med osvajanjem so Hrvati požigali srbske vasi in množično pobijali pripadnike srbskega naroda, ki je množično bežal v BiH, od tam pa v Srbijo. Še danes na hrvaškem 5. 8. praznujejo Dan zmage in domovinske hvaležnosti (Dan pobjede i domovinske zahvalnosti). -
Boji na Kosovu
Po Daytonskem sporazumu, Srbi nadaljujejo z zatiranjem Albancev na Kosovu, ki ustanovijo Osvobodilno vojsko Kosova in se bojujejo za neodvisnost. Po množičnih pobojih Albancev na Kosovu, NATO brez privolitve OZN napove vojno Beogradu in srbska vojska se junija 1999 umakne s Kosova. -
Slobodan Miloševič doživi poraz
Ko sanje po Veliki Srbiji ugasnejo, Miloševič na predsedniških volitvah 2000 doživi poraz, ki pa ga ne želi priznati, za kar ga nova vlada aretira in preda Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu, kjer mu sodijo za genocid in druge vojne zločine. Obsodbe ne dočaka, saj prej umre (2006).