-
Jugoslovanski odbor
Pod vodstvom Ante Trumbića, ki je propagiral združenje Kraljevine Srbije, Kraljevine Črne Gore in južnih Slovenov iz Avstro-Ogrske, so v Parizu emigrirani politiki ustanovili Jugoslovanski odbor. -
smrt Franza Jožefa
Leta 1916 je umrl Franc Jožef. Nadomestil ga Karel I., ki je ponovno sklical parlament na Dunaju. -
Krfska deklaracija
Leta 1917 sta Jugoslovanski odbor in vlada Kraljevine Srbije na Krfu podpisala dogovor, po katerem naj bi po vojni ustanovili parlamentarno monarhijo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi jo vodil srbski kralj Aleksander iz dinastije Karađorđević. -
Majniška deklaracija
Dr.Anton Korošec je v imenu jugoslovanski poslancev v dunajskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo, s katero zavteva demokratično jugoslovansko državo znotraj AO. Oblast je zahtevo preslišala in začelo se je deklaracijsko gibanje, ki je poenotilo slovensko politiko. V sklopu gibanja so bile ženske prvič vključene v zbiranje podpisov. -
Niška deklaracija
Kraljevina Srbija je v Nišu sprejela deklaracijo v kateri je svoje cilje združitve razširila še na Hrvate in Slovence. -
Narodni svet Države SHS
Leta 1918 so v Zagrebu ustanovili Narodni svet (viječe) Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. -
ustanovitev Narodne galerije in Ljubljanske filharmonije
Leta 1918 so v Ljubljani ustanovili Narodno galerijo in Ljubljansko filharmonijo. -
Narodni svet za Slovenijo in Istro
Iz vseh treh slovenskih strank (Slovenska ljudska stranka, Narodno napredna stranka in Jugoslovanska socialdemokratična stranka) so ustanovili predsedniško telo Narodni svet za Slovenijo in Istro. -
pogajanja o združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo
Med pogajanji o združitvi se je Država SHS sklicevala na Krfsko deklaracijo, po kateri naj bi se združili v državo z ustavodajno skupščino. Kraljevina Srbija pa ni hotela privoliti v enakopravno združitev. Zaradi močnih pritiskov Italijanov na ozemlje Primorske in Istre, se je Državi SHS mudilo zaključiti pogajanje, zato je privolila v združenje pod srbskimi pogoji. -
manifest Karla I.
- oktobra 1918 je cesar Karel I. izdal manifest. Pripravljen je bi preurediti monarhijo v zvezno državo, a je bilo že prepozno. Jugoslovanski narodi so se že odločili za samoodločbo.
-
razglasitev Države Slovencev , Hrvatov in Srbov
29.10.1918 Država SHS razglasi neodvisnost.
Kot država je obstajala 30 dni in nikoli ni bila mednarodno priznana. -
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
1.12 1918 nastane Kraljevina SHS. Vodil jo je kralj Aleksander Karađorđević. -
ustanivitev Univerze v Ljubljani
Leta 1919 je bila v Sloveniji ustanovljena prva univerza znotraj katere je delovala Pravna fakulteta, Filozofska fakulteta in Medicinska fakulteta. Leta 1929 je bila univerza poimenovana po kralju Aleksandru Karađorđeviću. -
Rapalska meja
Rapalska meja določa, da Italiji pripada ozemlje zahodno od meje Triglav-Logatec-Snežnik in še nekaj otokov do Zadra. Italiji pripada 1/4 slovenkskega prebivalstva in dve gospodarski središči (Gorica in Trst). -
plebiscit v coni A na Koroškem
10.10.1920 je bil izpeljan plebiscit za pripadnost Koroške v coni A Celovške kotline. Prebivalstvo se je večinsko odločilo za pripadnost Avstriji predvsem zaradi boljše gospodarske razvitosti. V coni B plebiscita niso izvedli. -
Period: to
obdobje parlamentarzima v Kraljevini SHS
To je osemletno obdobje, ko kralja vlada z ustavo. To obdobje se prekine, ko pride do streljanja v parlamentu. 6.1.1929 je parlament razpuščen, prepovedano je delovanje vseh političnih strank in vpeljana je diktatura. -
Vidovdanska ustava
28.10.1921 na Vidov dan, je Kraljevina SHS sprejela ustavo. Sprejeta je bila z večino (53%), ker sta KPJ in HKS ustavo bojkotirali, nekatere manjše sktanke, med njimi tudi SLS, pa so skupščino zapustile, ker se niso strinjale s centralizacijo, ki jo je vpeljevala ustava. Z ustavo je kralj dobil ogromna pooblastila, vpeljane pa so bile tudi nekatere liberalne pravice. Srbi, Hrvati in Slovenci so postali tri plemena jugoslovanskega naroda, uradni jezik pa je postal srbo-hrvaški-slovenski jezik. -
streljanje v parlamentu
Ko je Puniša Račić, ki je bi pripadnik Narodne radikalne stranke, v parlamentu ustrelil prvaka Hrvaške kmečke stranke Stjepana Radiča se je začela politična kriza, katero je kralj skušak rešiti z uvedbo diktature. -
nastane Radio Ljubljana
Leta 1928 začne delovati Radio Ljubljana -
Kraljevina Jugoslavija
Kralj Aleksander je z preimenovenjem države v Kraljevino Jugoslavijo želel doseči državno in narodno enotnost, vendar je s tem še bolj zapostavil plemensko delitev. -
prvi tržaški proces
Po atentatu v Trstu so italijanske oblasti aretirale 4 sodelavce organizacije TIGR (Trst, Istra, Goric , Reka). Organizacija se bori za osvoboditev slovenskega ozemlja izpod fašizma. Vsi štirje so bili obsojeni na smrt in ustreljeni pri Bazovici. Proces je sprožil odpor in opozoril mednarodno javnost na zatiranje slovencev v Trstu. -
vsiljena ustava
Kralj je pod prisilo izdal oktroirano ustavo, ki je dovoljevala ustanavljanje večdržavnih strank. Nastala je Jugoslovanska narodna stranka, kasneje še Jugoslovanska radikalna zajednica, ki so jo sestavljali pravoslavni pripadniki NRS, muslimanski pripadniki Jugoslovanske muslimanske organizacije in katoliški pripadniki SLS. -
atentat na kralja Aleksandra
Nezadovoljstvo je kljub oktroirani ustavi še vedno raslo in doseglo vrhunec, ko so nezadovoljni pripadniki Hrvaške in Makedonske politične emigracije organizirali atentat na kralja v Marseillu. To je povzročilo politično krizo. Prestolonaslednik Peter II. je bi še mladoleten zato ga je nadomeščal regent Pavle Karađorđević. -
nove volitve
Nove volitve, katere je organiziral Pavle Karađorđević, so potekale po oktroirani ustavi, kar je omogočalo sodelovanje večdržavnim strankam kot sta bili Jugoslovanska narodna stranka in Jugoslovanska radikalna zajednica. Slednja na volitvah dobi največ glasov in državo povleče iz gospodarske inpolitične krize. -
priključitev Avstrije k Nemčiji
Marca 1938 je Nemčija izvedla aneksijo oz. priključitev Avstrije k Tretjemu rajhu. Dogodek poznamo tudi pod imenom Anschluss oz. anšlus. -
ustanovitev Banovine Hrvaške
Avgusta 1939 je bila ustanovljena Banovina Hrvaška. Vanjo sta bili vključeni dve banovini z večinskim hrvaškim prebivalstvom in deli sosednjih banovin z izjemo Dravske. Banovina Hrvaška je dobila številne pristojnosti. Podobno so želeli vzhodni del države preoblikovati v Banovino Srbijo in Dravsko banovino v Banovino Slovenijo, a je prej nastopila 2. svetovna vojna. -
Trojni pakt
Trojni pakt je politični sporazum, ki so ga podpisali predstavniki držav sil osi, in sicer Nemčije (Tretji rajh), Kraljevine Italije in Japonske. V pogodbi so se zavezale k medsebojni pomoči, obrambi in priznanju interesnih območij. Kasneje so se Trojnemu paktu priključile še Bolgarija, Madžarska, Romunija in Kraljevina Jugoslavija. -
začetek ustanavljanja partizanskih čet
Komunistična partija Jugoslavije (v Sloveniji KPS) je izkoristila zadržanost starih političnih sil in obdobje vojne videla kot ugodno priložnost za prevzem oblasti. Odločila se je za organiziran oborožen upor in v ta namen poleti leta 1941 začela ustanavljanje oboroženih partizanskih čet. Za komandanta vrhovnega štaba odporniških enot je bil imenovan vodja KPJ Josip Broz - Tito. -
londonske točke
Leta 1941 je nastal politični program slovenskega meščanskega tabora imenovan londonske točke. Vseboval je ideje o povojni obnovitvi oz. preureditvi Kraljevine Jugoslavije. -
priključitev Kraljevine Jugoslavije k Trojnemu paktu
Kraljevina Jugoslavija se je leta 1941 s podpisom Trojnega pakta pridružila silam osi. Velik del politične javnosti se s podpisom ni strinjal in izbruhnile so demonstracije. Te so v Beogradu vodile do državnega udara. -
državni udar v Beogradu
Zaradi nezadovoljstva s podpisom Trojnega pakta so v Kraljevini Jugoslaviji izbruhnile številne demonstracije. Del probritansko usmerjenih politikov in častnikov se je povezal in dva dni po podpisu izvedel državni udar. Vodil ga je general Dušan Simović, ki je po udaru prevzel vlado, kralj pa je postal mladoletni prestolonaslednik Peter Karađorđević. Klub temu da je izvedla udar, pa nova vlada ni bila dovolj radikalna in Kraljevina Jugoslavija je ostala podpisnica Trojnega pakta. -
nemški napad na Kraljevino Jugoslavijo
Nemčija je zaradi preteklih demonstracij Kraljevino Jugoslavijo videla kot nezanesljivo. Odločila se je, da vojaško posreduje in 6. 4. 1941 bombardirala Beograd. -
razglasitev Neodvisne države Hrvaške
Hrvaški nacionalisti ali ustaši so štiri dni po bombardiranju Beograda in s tem začetkom vojaškega napada Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo razglasili Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Nemčija in Italija sta NDH priznali kot državo in si jo razdelili - jo okupirali. -
Madžarska prevzame Prekmurje
V aprilski vojni so Prekmurje zasedli Nemci, a so njegovo upravljanje predali Madžarom, ki so si konec leta to območje tudi priključili. -
Kraljevina Jugoslavija podpiše kapitulacijo
Zaradi oblikovanja NDH je bila Kraljevina Jugoslavija presekana. Kralj Peter in vlada sta emigrirala, predstavniki države pa so bili primorani podpisati kapitulacijo. Tej je sledila okupacije in razdelitev jugoslovanskega ozemlja med sile osi. -
ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Na pobudo vodstva Komunistične partije Slovenije so v hiši Josipa Vidmarja v Ljubljani leta 1941 ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF). Njen glavni cilj je bil oborožen odpor proti okupatorju in prevzem oblasti po vojni. Glavno besedo so v njej imeli komunisti, najštevilčnejši pa so bili krščanski socialisti. -
priključitev Ljubljanske pokrajine Italiji
Maja 1941 je bila k Italiji priključena Ljubljanska pokrajina, ki je dobila poseben status. Ta je zagotavljal, da slovenskih mož niso vpoklicali v vojsko, da je bila uvedena dvojezičnost in da je pouk še naprej potekal v slovenščini (italijanščina je bila obvezni predmet). Ljubljana je bila v sklopu okupacije obkoljena z bodečo žico, veljal pa je strog nadzor pretoka blaga in ljudi. -
ustanovitev Slovenske zaveze
Slovenska zaveza je bila nova organizacija, ki naj bi bila konkurenčna OF. Sestavljale so jo SLS, liberalne stranke, socialisti in sredina. Zaveza pa je bila zelo neenotna in pasivna, zato ni pritegnila širšega kroga sodelavcev. Po dveh letih delovanja je razpadla. -
temeljne točke OF
Januarja 1942 so bile objavljene temeljne točke OF, v katerih je vodstvo opredelilo svoja politična načela. OF se je uveljavila kot nova pomembna politična sila. -
Cankarjev bataljon v Dražgošah
Januarja 1942 se je v Dražgošah okupatorju več dni upiral Cankarjev bataljon (slovenski partizani) in se nato brez večjih izgub umaknil na varno. Nemci so se maščevali s požigom vasi in zaprtjem prebivalcev, partizansko gibanje pa se je kljub temu krepilo. -
boj za ozemlje Kolpa - Ljubljana
Slovenski partizani so si spomladi 1942 izborili prvo večje ozemlje od Kolpe do predmestij Ljubljane. Italija je sprožila veliko ofenzivo, glavnine partizanskih enot pa ni uničila. -
ustanovitev prve vaške straže
Julija 1942 je bila v Šentjoštu nad Horjulom ustanovljena prva protipartizanska enota - vaška straža. -
državljanska vojna
Poleti 1942 je prišlo do državljanske vojne med nasprotujočima si slovenskima političnima taboroma. Omejena je predvsem na Dolenjsko in Notranjsko, borijo pa se partizani in vaške straže s pomočjo italijanskih enot. -
AVNOJ
Leta 1942 se na prevzem oblasti začne pripravljati Jugoslovansko osvobodilno gibanje. Ustanovi se najvišje partizansko predstavniško telo v Jugoslaviji Antifašističko veće narodnog oslobođanja Jugoslavije (AVNOJ) ali poslovenjeno Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (PSNOJ) -
Period: to
prvo zasedanje AVNOJ-a
Na prvem zasedanju AVNOJ potrdi federalne ureditve države, obsodi četnike in pozove zaveznike k priznavanju partizanov za enakopravne zaveznike. Zasedanje poteka v Bihaću v Bosni in Hercegovini. -
uničenje Pohorskega bataljona
Januarja 1943 je v boju z okupatorjem umrlo 69 partizanov Pohorskega bataljona. Boj je potekal nad Osankarico na Pohorju. -
vojna ob kapitulaciji Italije
Poleti 1943 se je glavnina partizanskih enot preselila na italijansko okupacijsko območje in sodelovala pri razoroževanju italijanske vojske. Tako so partizani dobili težje orožje ter veliko novih članov, kar jim je pomagalo pri obračunu s slovenskimi četniki in vaškimi stražami, ter pri obrambi pred nemško ofenzivo. -
boj partizanov in nemško-četniške divizije
Partizani si z zmago nad dvema nemško-četniškima divizijama povečajo svoj mednarodni ugled. -
zbor v Kočevju
Bela Krajina je postala novo središče OF, najvišji politični organ slovenskega partizanstva pa je bil SNOO (Slovensko-osvobodilni odbor). Na zboru v Kočevju so se sestali predstavniki slovenskega odporniškega gibanja, vključno s partizani in drugimi skupinami, ter sprejeli ključne odločitve za nadaljnje delovanje. Med pomembnimi temami zbora so bile organizacija protinacističnega boja, oblikovanje politične platforme ter strategija za zavezništvo z zavezniki. -
zmaga partizanov v Jelenovem žlebu
V Jelenovem Žlebu nad Robnico je 26. marca 1943 potekala ena najslavnejših bitk slovenskih partizanov. Partizani so uničili bataljon italijanske divizije in razširili svoje ozemlje. -
kapitulacija Italije
Po njeni kapitulaciji partizani obračunajo z italijanskim okupatorjem in zasedejo Ljubljansko pokrajino. -
slovensko domobranstvo
Po obračunu partizanov s pripadniki vaških straž in četnikov, se v protikomunističnem taboru ustvari prepričanje, da je treba boj z njimi nadaljevati. Gre bolj za ideološki boj proti komunizmu v sklopu katerega pride do oblikovanja pomožne policijske enote za boj proti partizanom, imenovane Slovensko domobranstvo. Z dovoljenjem okupatorja so zadolženi za varovanje prometnih povezav, imajo pa tudi tajno organizacijo Črna roka, katere naloga je mučenje nasprotnikov. -
Period: to
drugo zasedanje AVNOJ-a
Drugo zasedanje AVNOJ-a poteka v Jajcu v Bosni in Hercegovini. AVNOJ pridobi zakonodajno vlogo in postane zametek povojne jugoslovanske skupščine. Ustanovi vlado NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije), ki je bila podrejena AVNOJ-u, njen predstavnik pa je Tito. Izražena je zahteva po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Jugoslovanskih narodov ne moreta zastopati begunska vlada v Londonu in kralj Peter, zato se ohranijo se organi osvobodilnega gibanja. -
konferenca v Teheranu
Veliki trije so se na konferenci v Teheranu 1943 dogovorili o bodoči ureditvi Evrope, njenih mej in razdelitvi Nemčije. Kot edino legitimno vojaško silo Jugoslavije priznajo partizansko vojsko, ki jo vodi Josip Broz Tito. -
Narodni odbor
Po kapitulaciji Italije Slovenska zaveza preneha delovati, zato se ustanovi narodni odbor, ki nadaljuje z njenim delom. Ta na politično delovanje na Slovenskem nima vpliva, domobrance in četnike pa razglasi za slovensko vojsko. Je protinemško usmerjen. -
pričetek dogovorov med Titom in vlado v Londonu
Jugoslovanska vlada v Londonu prične pogovore s Titom, kar začne slabšati položaj Slovenskega narodnega odbora. -
sporazum Tito - Šubašić
Cilj sporazuma med Titom in predstavnikom vlade v Londonu Šubašićem je bil združiti sile proti nacistični okupaciji in oblikovati demokratično Jugoslavijo po vojni. Kljub prvotnim obljubam je kasnejše dogajanje odstopalo od nekaterih določb tega sporazuma. -
prvo zasedanje SNOO-ja v Črnomlju
Februarja 1944 se SNOO preimenuje v SNOS (narodno-osvobodilni svet) in prevzame vodstvo pri koordinaciji odporniških dejavnosti in oblikovanju novega političnega reda v državi. Je začasno predstavniško in zakonodajno telo slovenskega naroda, ki do imenovanja Narodne vlade deluje kot izvršni organ. -
kongres slovenskih kulturnih delavcev
Na kongresu, ki so ga organizirali partizani, so se zbrali številni kulturni delavci kot npr. pisatelji, pesniki, igralci, režiserji, glasbeniki itd. Glavni namen kongresa je bilo oblikovanje nove kulturne politike osvobojene Slovenije in postavljanje temeljev za razvoj kulture v novi družbeni ureditvi. Na kongresu so bile sprejete tudi smernice za ustvarjanje novega kulturnega življenja, vključno s podporo ljudskemu izobraževanju, promocijo slovenskega jezika in kulture. -
osvoboditev Beograda
Pri osvoboditvi Beograda oktobra 1944 so sodelovale številne antifašistične sile, med njimi Rdeča armada Sovjetske zveze in jugoslovanski partizani pod vodstvom Josipa Broza Tita. Glavni cilj je bil osvoboditi Beograd, glavno mesto Jugoslavije, ki je bilo pod nemško okupacijo. Sovjetske enote so se premikale od vzhoda proti Beogradu, medtem ko so partizani izvajali diverzije in napade na nemške sile v okolici. -
največji obseg slovenskega domobranstva
Slovensko domobranstvo je največji uspeh doseglo poleti 1944 s približno 18 tisoč pripadniki. -
kmetijska politika
Avgusta 1945 se v FLRJ uveljavita agrarna reforma in kolonizacija. Agrarna reforma je vključevala kolektivizacijo oz. odvzem zemlje od velikih zemljiških posestnikov ter razdelitev te zemlje med male kmete. Kolonizacija je pomenila naseljevanje ljudi v dele države, primerne za kmetijstvo. -
imenovanje začasne vlade
Imenovana je bila začasna vlada, ki je bila pod nadzorom partizanov pod vodstvom Tita in Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Josip Broz Tito je postal predsednik vlade, Šubašić pa zunanji minister. -
Narodna vlada
SNOS se preimenuje v Narodno vlado, ki ji je predsedoval Boris Kidrič. Ta vlada je bila sestavljena predvsem iz predstavnikov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) in drugih antifašističnih sil, ki so sodelovale v boju proti okupatorju. Narodna vlada je prevzela vodenje države v prehodnem obdobju, medtem ko so potekale priprave na vzpostavitev nove demokratične ureditve. Ta obdobja so predstavljala začetek končne uveljavitve komunistične oblasti v Jugoslaviji. -
konec vojne na slovenskem
S kapitulacijo Nemčije nastopi uradni konec 2. svetovne vojne na Slovenskem. Glavni cilj jugoslovanske armade je bil, da bi njene enote zasedle celotno ozemlje, ki bi ga po vojni zahtevale zase. -
predaja zadnjih nemških enot na Slovenskem
Zadnje NEM enote na Slovenskem se predajo pri Poljanah na Koroškem. Skupaj z njimi so se na Koroško umikali domobranci in civilisti, ki niso hoteli živeti pod vladavino komunistov, člani Narodnega odbora in del vodstva rimokatoliške cerkve na Slovenskem. Zavezniki so se vrnili nazaj v svojo matično državo. -
Period: to
tretje zasedanje AVNOJ-a
Tretje zasedanje je potekalo v Beogradu. AVNOJ se je preoblikoval v začasno zvezno skupščino oz. parlament. Sprejel je zakon o agrarni reformi in zakon o volitvah v ustavodajno skupščino. -
povojne volitve
Edini kandidat na povojnih volitvah je bila Ljudska fronta z Josipom Brozom Titom na čelu. Takšne volitve so vzbujale številne pomisleke glede demokratičnosti in legitimnosti. -
razglasitev FLRJ
- 11. 1945 je bila razglašen Federativna ljudska republika Jugoslavija. Šlo je za federacijo šestih republik, in sicer Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Črne Gore. Bila je prva socialistična federativna država v svetu, sledila pa je modelu samoupravnega socializma, ki je bil zasnovan na načelih avtonomije in enakosti republik in narodov v federaciji. Glavni cilj je bil razvoj industrije, kmetijstva in družbe v skladu z načeli komunistične ideologije.
-
volitve v Ljudski republiki Sloveniji
Zaradi federativne ureditve države so del državnosti dobile tudi federalne enote oz. ljudske republike. Oktobra 1946 so potekale volitve v ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije, na katerih pa je sodelovala samo lista Osvobodilne fronte. -
sprejetje ustave
Novo sprejeta ustava FLRJ je bila zelo podobna ustavi SZ. Različka je bila v tem, da jugoslovanski komunisti niso prišli na oblast s pomočjo SZ, ampak z lastnim delom. -
priključitev Primorske k Jugoslaviji
Velik del Primorske je po vojni postal del Jugoslavije, kar je bila posledica dogovora med zavezniškimi silami in jugoslovansko partizansko vojsko pod vodstvom Josipa Broza Tita. -
Period: to
prva jugoslovanska petletka
Kot del socialističnega gospodarskega sistema je Jugoslavija med letoma 1947 in 1952 izvajala prvo petletko. Glavni cilji petletke so bili gradnja elektrarn in obratov težke industrije, kot so železarska, gradbena, kovinska, kemijska itd. Krepila se je bazična industrija, zapostavljena pa sta bila predelovalna industrija in blago za široko rabo. -
sprejetje slovenske ustave
Ustavodajna skupščina Slovenije je izglasovala slovensko ustavo. Takrat je Slovenija dobila tudi svojo zastavo in grb, izgubila pa je lastno vojsko, gospodarstvo se centralizira... Kljub temu pa vseeno dobijo več pristojnosti v šolstvu, kulturi in zdravstvu. -
Period: to
Informbirojski spor
Gre za spor med SFRJ (Tito) in Sovjetsko zvezo ter njenimi satelitskimi državami, ki so bile del Vzhodnega bloka. Izbruhnil je zaradi razhajanj med Jugoslavijo in Stalinom ter komunističnimi voditelji v Sovjetski zvezi. Ključni vzroki za spor so bili Titova politika neodvisnosti, avtonomije in samoupravljanja, ki se ni ujemala s Stalinovo centralistično in avtoritarno doktrino. Stalin je zavrnil Titovo razumevanje komunizma ter zavračal idejo neodvisnih poti do socializma. -
Zveza komunistov Jugoslavije
Leta 1952 se je KPJ preimenovala v ZKJ, kar je izpostavilo pomen enotnosti in združenosti različnih republik in narodov znotraj Jugoslavije ter poudarilo vodilno vlogo komunistične stranke. Hkrati je sprememba imena poudarjala tudi željo po ločitvi od Sovjetske zveze. -
SZDLJ
Leta 1953 se je Ljudska fronta preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije (SZDLJ). Ena ključnih politik SZDLJ je bila promocija delavske samouprave, borila pa se je tudi za ohranjanje nacionalne enotnosti med različnimi republikami in narodi v Jugoslaviji. -
propad kolektivizacije na Slovenskem
Kolektivizacija ni prinesla pričakovanih gospodarskih koristi, ki so jih oblastniki napovedali. Namesto tega je pogosto vodila v padec kmetijske produktivnosti, pomanjkanje in slabo gospodarstvo na podeželju. Prišlo je do nasprotovanja kmetov, obdobje suše pa je le še spodbudilo opuščanje kolektivizacije. -
tovarniški objekti
Po povojni obnovitvi Ljubljane je ta postala center slovenske industrializacije. Imela je 93 tovarniških objektov in več kot 21 tisoč delavcev. Obnovila se je npr. Papirnica Vevče, Saturnus in Pivovarna Union, gradili pa so tudi nove obrate, kot so Litostroj, Tiki, Rog, Lek in Telekomunikacije. -
Period: to
poraz libertarizma
V gospodarstvu so se začele pojavljati številne težave, ki so postopno slabile libertarna načela. Jugoslavijo je prizadela naraščajoča gospodarska kriza, ki je vključevala inflacijo, pomanjkanje sredstev za investicije, padec izvoza in nizko produktivnost. Oblast je začela sprejemati politiko centralizacije, ki je omejevala avtonomijo republik in pokrajin ter zmanjševala vpliv delavske samouprave. -
smrt Josipa Broza - Tita
4.5.1980 je umrl predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Njegova smrt je povzročila spreminjanje razmer v državi. Pokazale so se posledice nerešenih težav, kar pripelje do dokončnega razpada Jugoslavije. -
prve demokratične volitve na Hrvaškem od leta 1945
Leta 1990 na volitvah na hrvaškem zmaga HDZ ( Hrvatska demokratska zajednica) katere član je tudi kasnejši prvi hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik hrvaške vojske med vojno za neodvisnost Franje Tuđman. -
Srbska republika Krajina
Do leta 1991 so Srbi in JNA zavzeli 1/3 hrvaškega ozemlja. Ustanovili so Srbsko Krajino, ki je zavzemala večji del Like, zahodno Slavonijo, severno Dalmacijo, Banijo in Kodrun (del ob meji z BiH) ter Baranjo, Vukovar in zahodni Srem (del ob meji s Srbijo). Iz svojega ozemlja se pregnali veliko hrvaškega prebivalstva. Državo je podpiral le Beograd. -
začetek Domovinske vojne
JNA se je po umiku iz Slovenije preusmerila na Hrvaško. Začela se je vojna za neodvisnost Hrvaške - Domovinska vojna. -
Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost
23.12.1990 smo Slovenci s plebiscitom izglasovali neodvisnost od Jugoslavije, ki smo jo razglasili 25.6.1992 skupaj s Hrvaško. Isti dan je Slovenijo napadla Jugoslovanska narodna armija in s tem se je začela vojna za neodvisnost Slovenije, kasneje pa še vojna za neodvisnost Hrvaške. -
Period: to
desetdnevna vojna
JNA želi Slovenijo odrezati od sveta zato napadejo mejne prehode in letališče Brnik. Do 4.7 1991 pripadniki Teritorialne obrambe osvojijo nazaj vse mejne prehode. Vojna za neodvisnost Slovenije se konča 7.7.1991 s podpisom Brionskega soglasja. -
Period: to
bitka za Vukovar
V Vukovarju se je med vojno za neodvisnost Hrvaške odvijala ena najhujših bitk med hrvaškimi in srbskimi silami. Srbske sike so po zavzetju mesta le to oplenili, moške deportirali v taborišča v Srbiji, ujetnike in ranjence v bolnišnici pa pobili. -
začetek medijskega pritiska na Srbijo
Po začetku vojne v BiH se svetovni mediji vmešajo v vojno z objavami reportaž iz taborišč v Srbiji. -
premirje in modre čelade na Hrvaškem
Leta 1992 je bilo na Hrvaškem sklenjeno premirje med Hrvati in Srbi. Premirje naj bi pomagale ohranjati mirovne sile OZN. Pomagali naj bi tudi pri razorožitvi Srbov, vračanju hrvaških pregnancev v Slavonijo in Krajino. Vendar se je vojna nadaljevala zaradi slabo opravljenega dela mirovnih sil - modrih čelad. -
začetek vojne za neodvisnost BiH
Leta 1992 so v Bosni Bošnjaki in Hrvati na referendumu izglasovali neodvisnost, Srbi pa so jim zato napovedali vojno. To je bila najhujša vojna v nekdanji Jugoslaviji. -
vojna med Bošnjaki in Hrvati
Leta 1993 se vojna razplamti še med Bošnjaki in Hrvati tako da se sedaj bojujejo trije narodi drug proti drugemu v eni državi. -
varovana območja OZN
OZN so v Srebrenici, Žepu in Goraždu vzpostavili varovana območje predvsem zaradi etničnega čiščenja med vojno v BiH, ko so Srbi morili, posiljevali in preganjali Bošnjake. -
začetek bombardiranja srbskih vojaških položajev
Eta 1994 NATO prične z bombardiranjem srbskih vojaških položajev in njihovih preskrbovalnih poti, kjer so mnogokrat uporabili modre čelade kot živi zid. -
pokoli v Srebrenici
Radko Mladić je po padcu varovanega območja OZN v Srebrenici, izdal ukaz o poboju 8000 neoboroženih Bošnjakov. Poboj se je zgodil ob prisotnosti modrih čelad, ki pa niso ukrepale. -
Daytonski sporazum
Gospodarske sankcije OZN proti beograjskemu režimu, pogostejši bombni napadi srbskih položajev in preobrate v vojni na Hrvaškem (Oluja) je privedla Srbijo, da odneha. Srbski voditelj Slobodan Milošević, hrvaški Franje Tuđman in Bošnjak Alija Izetbegović so pod pokroviteljstvom predsednika ZDA v Daytonu podpisali sporazum, ki je BiH razglasil za eno državo razdeljeno na dva dela - Hercegovino in Republiko Srbsko. -
Period: to
operacija Oluja
Hrvaške sile so postopoma pridobivale na moči (operacija Bljesak / Blisk), zato je Franjo Tuđman odobril operacijo Oluja, s katero je hrvaška vojska in policija uničila Srbsko republiko Krajino. S to bitko je bila praktično končana Domovinska vojna. Med operacijo so požigali srbske vasi ter pobijali pripadnike srbskega naroda, ki so množično bežali v BiH in naprej v Srbijo. Hrvati 5.8. praznujejo dan zmage in domovinske hvaležnosti (Dan pobjede i domovinske zahvalnosti). -
boji na Kosovu
Srbi kljub Daytonskem sporazumu nadaljujejo z zatiranjem Albancev na Kosovu, zato Albanci ustanovijo Osvobodilno vojsko Kosova. Po množičnih pobojih Albancev na Kosovu NATO (brez privolitve OZN) napove vojno Beogradu. Leta 1999 se srbska vojska umakne s Kosova. -
Slobodan Milošević doživi poraz
Leta 2000 Milošević izgubi na predsedniških volitvah, vendar poraza ne želi priznati. Nova vlada ga aretira in preda Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haggu, Sodili so mu za genocid in ostale vojne zločine vendar obsodbe ne dočaka saj leta 2006 umre.