Slovenci

Slovenci v 19.stoletju

  • pogodba v Schonbrunu

    Napoleon premaga avstrijsko vojsko. Podpišejo pogodbo v Schonbrunu:
    -ozemlje J od Save so Ilirske province(Koroška, Kranjska, Istra, Hrvaška, Dalmacija) ZAKAJ:
    -s tem je odrezal A.O. od morja
    -okrepil ozemeljsko povezavo med Francijo in Osmani
  • Ilirske province

    Ilirske province
    od 1809 do 1813
    guverner: Auguste de Marmont
    glavno mesto: Ljubljana
    državljanstvo: ilirsko(ne francosko) REFORME:
    SODNE:Code Civil(enakost ljudi pred zakonom)
    ŠOLSKE:enotne štiriletna OŠ(v slo.)
    CERKVENE:ločitev države in cerkve, civilna poroka obvezna;ukinitev cerkvenih praznikov
    GOSPODARSKE:odprava cehov
    UPRAVNE:ukinitev patrimonialne uprave zadovoljni: izobraženci, kmetje(še kar), trgovci(delno)
    nezadovoljni:plemstvo, obrtniki, duhovščina
  • organični dekret

    To je pogobda za prekinitev avstrijske uprave.
    Napoleon jo je zamaknil za nekaj let, saj se je želel poročiti z avstrijsko plemko(Marija Luiza)
  • dunajski kongres

    dunajski kongres
    od 1814 do 1815
    Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od septembra 1814 do junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom
  • bitka pri Leipzigu

    Napoleon se je vračal iz Rusije, kjer je utrpel hude posledice zime. Pri Leipzigu pa ga je čakala zaseda že premaganih sil.
  • Kraljestvo Ilirija

    od 1813 do 1849
    1813 se ukinejo I.P. in gre to območje nazaj pod oblast A.O.
    -postane administrativna enota Kraljestvo Ilirija
    -obdrži nekater FRA reforme: odprava cehov, odprava patrimonialnega sodstva
    -velja cenzura, prepovedano združevanje, konzervativizem
  • Metternichov absolutizem(predmarčna doba)

    Metternichov absolutizem(predmarčna doba)
    od 1815 do 1848
    Takrat je prišel na oblast bolan cesar Ferdinand I., ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu.
    uvedel je cenzuro, prepoved združevanja in policijski nadzor.
  • Prva faza industrializacije

    do 1873
    Nov izumi/pridobitve :
    -Parni stroj
    -Industrijska mehanizacija
    -Telegrafske zveze (1847: Dunaj–Gradec–Maribor-Celje)
    -Izgradnja južne železnice (1839–1857) Industrija:
    Rudarstvo, železarstvo, lesna industrija (panoge povezane z izkoriščanjem naravnih bogastev)
    Papirna ind., usnjarska ind., steklarstvo, tobačna, prehrambna in kemična.
    Povezave obratov: 1869 železniški obrati na Kranjskem: Kranjsko industrijsko družbo (KID)
    1873 na področju rudarstva: Trboveljska premogokopna družba (TDP)
  • Agrarna kriza in izseljevanje

    do 1914
    RAZLOGI:
    industrializacija
    draga mehanizacija
    širjenje bolezni kulturnih rastlin
    neugodna posojila->zadolževanje kmetov
    majhnost kmetij
    majhen gospodarski prostor
    ZATO SE LJUDJE IZSELJUJEJO:
    večinoma moški
    aleksandrinke-ženske iz Vipavske doline, Krasa in Gorice, ki so delale v Aleksandriji kot varuške,služkinje,dojilje
    izseljevali so se v:
    1.ZDA
    2.Argentino
    3.Kanado
    4.Westfalijo(NEM)(rudarji)
    do leta 1914 se je izselilo iz slovenskega dela A.O. 300.000 ljudi
  • Kranjska Čbelica

    Kranjska Čbelica
    do 1848
    Ta dela spadajo k Čop-Prešernovem krogu.
    To je pesniški almanah, ki se je širil med intelektualce. Ker ni bil namenjen kmetom so dopuščali da vsaj izhaja čeprav je bilo v času cenzure. Najprej je uporabljaj bohoričico nato pa gajico.
  • Abecedna vojna

    Jernej Kopitar: zamsel o notnem črkopisu za vse J slovane(vsak glas svoja črka)
    Nasprotujeta mu Matija Čop in France Prešeren. D osežeta prepoved meteljčice in dajnčica.
    Nato Ljudevit Gaj priredi češki črkopis Jana Kollarja. Ta črkopis se imenuje gajica, ki so ga takrat nato uporabljali.
  • Kmetijske in rokodeljske novice

    Kmetijske in rokodeljske novice
    do 1902
    urednik Janez Bleiweis.
    Niso ga cenzurirali, ker je oblast želela razvito kmetijstvo. Imel je veliko bralcev, saj je izobraževal ljudi na novostih kmetijstva in rokodelstva. Bil je napisan v slovenščini zato so morali ljudje, ki so ga želeli brali znati slovensko.
  • Kongres v Pragi

    Na njem naj bi vsek narod predstavil svoj program. Za Slovence ga je predstavil Stanko Vraz.
    Ferdinand I zatre kongres.
  • Marčna revolucija 1848

    Takrat ni bilo cenzure, fevdalizma in dovoljena so bila politična društva
    Revolucije leta 1848 so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. Kaj Slovenci terjamo? (prvi narodni program)
    peticija cesarju, da Slovenija avtonomna z lastnim zborom
    Matija Majar-Ziljski društvo študentov Slovenija na Dunaju
    nadgradili Majarja
    Fran Miklosič Program Zedinjene Slovenije
    -en slovenski zbor
    -slovenski jezik povsod
    -v šolah aktiv za slovenščino
    -slovenci nismo del nemške zveze
  • Družba svetega Mohorja

    Ustanovil jo je Anton Martin Slomšek.
    To je bila prva založba, ki je izdajala slovenske knjige širšemu krogu bralcev.
    Izdajali so verske in vzgojne knjige.
  • Zemljevid slovenske dežele in pokrajin

    Naredil ga je Peter Kozler.(Kočevski nemec)
    Zbiral ke podatke za slovenska krajevna imena.
    Izdal ga je leta 1851 ampak ga ni mogel tiskati, ker je bil cenzuriran. Zaradi tega so mu tudi sodili za veleizdajo.
    Tiskati ga začne šele leta 1861, ko je konec cenzure.
  • Bachov absolutizem(neoabsolutizem)

    Po Bachu, ki je bil notranji minister v avstrijski vladi, ki je nastopilo s cesarjem Francem Jožefom I. in po zadušitvi revolucije leta 1848. Pozitivno
    priznanje slovenskemu jeziku Negativno
    -prevlada klerikalizma, torej cerkve-popolna prevlada konservativnega tabora
    -monopol-šolstvo tudi liberalni učitelji doživijo pregone
    -tisk je pod nadzorom cerkve(cenzura)
    -nekdanji privrženci revolucijeso bili preganjani, pa tudi vse močnejša birokracija ni imela nobenega posluha za narodno vprašanje.
  • oktobrska diploma

    Odpravi neoabsolutizem in se vzpostavi ustavna monarhija.
    (odprava cenzure, dovoljuje politične društva)
  • Čitalnice

    To ni mišljeno kot prostor ampak kot gibanje. To so bile kulturne prireditve v slovenskem jeziku.(v manjših dvoranah,gostilnah,kavarnah;predavalnicah)
    NAMEN:
    -širiti slovensko narodno zavest in jezik (tudi med kmete)
    nastajajo v mestih in na vaseh
    BESEDE - manjše kulturne prireditve v slovenskem jeziku
  • februarski patent

    Avstro-Ogrska postane centralizirana, kar pomeni da imajo vsi deli A.O. enaka pravila.
  • Volitve v deželne zbore 1861

    Volitve v deželne zbore 1861
    Slovenci nanje nismo bili pripravljeni.
    ZAKAJ:
    -nismo imeli ustreznih kandidatov
    -ni bil izdelan politični program
    -ni bilo propagande
    pomerita se dve strani(razkol med Slovenci)
    1.NARODNJAKI
    politiki, ki se počutijo kot Slovenci ( program Zedinjene Slovenije)
    2.USTAVOVERCI
    nemško čuteči politiki
    želeli so:
    -se držati ustave A.O.
    -centralizacijo
    -nemščino
    NEMŠKUTARJI - Slovenci, ki so se opredelili kot nemci zaradi gospodarskih interesov.
  • telovadno društvo Južni sokol

    telovadno društvo Južni sokol
    telovadiško društvo kjer so se zbirali slovenci
  • knjižna založba Slovenska matica

    To je bila prva knižna založba, ki je izdajala znanstvene in poljudne knjige v slovenskem jeziku.
    (do takrta je bila samo Družba svetega Mohorja, ki je izdajala cerkvene)
  • Dramatično društvo

    Njihova vloga je bila delati predstave v slovenščini.
    Denar jim je dala Avstro-Ogrska leta 1861
  • Volitve v deželne zbore 1867

    Slovenci so bili nanje pripravljeni.
    REZULTATI:
    -izdelan volilni program
    -kandidate za vse volilne kraje
    -skupno geslo:„vse za vero, dom in cesarja “
    izvoljenih je 42 „ slovenskih “ poslancev v državni zbor na Dunaju
    -narodnjaki zmagajo v mestih in Kranjskem ter Štajerskem
  • Taborsko gibanje

    do 1871
    To so bila velika množična zbiranja na prostem (ponavadi 5.000-6.000 ljudi)
    NAMEN:
    -na začetku mladoslovenci - širiti program Zedinjene Slovenije
    zato jih je bilo večino na etničnih mejah, ker so imeli tam največ vpliva tuji narodi.
    Prvi tabor je bil v Ljutomerju. Skupaj jih je bilo 18.
    POSLEDICE:
    -krepijo narodno zavest
    -veča se razkol med staroslovenci in mladoslovenci
    -avstrici menijo, da tabori povzročajo razkol med Slovenci in Nemci
  • Tabor Vižmarje-Brod

    Tabor Vižmarje-Brod
    To je bil največji tabor. udeležilo se ga je kar 30.000 ljudi.
    Potekal je na območju današnjega Vižmarja in Broda.
  • Volitve v deželne zbore 1873

    Te volitve v deželni zbor so postale neposredne, kar pomeni da ljudje volijo direktno tistega, ki si ga želijo.
    To bi moralo Slovencem prinesti dobre rezultate, ampak jih ni bilo, ker so se preveč delili. mladoslovenci(vse za domovino, omiko in svobodo)
    radikalna politika, časopis Slovenski narod staroslovenci(vse za vero, dom in cesarja)
    zmerna politika, Kmetijske in rokodeljske novice -oboji doživijo neuspeh
    -po dolgem času je v Kranjskem zboru več Nemcev kot Slovencev
  • Druga faza industrializacije

    do 1900
    konec 19. stoletja Izgradnja cestnega omrežja (Dunaj–Trst), Telefonsko omrežje (1892: Dunaj–Trst), Papirna ind., usnjarska ind., steklarstvo, tobačna, prehrambna in kemična ind.
    Selitev preb. iz podeželja v mesta in izven Evrope (ZDA)
  • Taffejeva vlada in obdobje slogaštva

    do 1893
    Taffej je bil minister na dunaju. Takrat so slovenci začeli stopati skupaj(mladoslovenci popuščajo zaradi političnih neuspehov).
    konzervativno-klerikalna politika
    -počasne spremembe
    -uvajanje slovenskega jezika povsod
    -niso se zavzemali za Zedinjeno Slovenijo
    podpirajo Taffejevo vlado
    drobtiničarska politika:
    -A.O. daje Slovencem male spremembe
  • Katoliška narodna stranka (SLS)

    PROGRAM: klerikalstvo(krščanske vrednote na prvem mestu), zavzema se za slovenščino, Zedinjena Slovenija, izboljšati položaj kmeta in obrtnika, splošna moška volilna pravica
    VODITELJI: Karel Klun, Ivan Šušteršič
    GESLO: „Vse za vero, dom in cesarja “
    ČASOPIS: Slovenec(staroselci)
    TELOVADNO DRUŠTVO: Orel
    KNJIŽNA ZALOŽBA: Družba svetega Mohorja, Leonova družba
    krščansko socialno gibanje: vodil Janez Evangelist Krek
    TRIALIZEM- iz dualizma nastane trializem(avstrici, ogri, južni slovani)
  • Narodno napredna stranka (NNS)

    PROGRAM: liberalizem, Zedinjena Slovenija, splošna moška volilna pravica, človekove pravice. pravna država. (niso imeli socialnih in gospodarskih programov)
    VODITELJI: Ivan Tavčar, Ivan Hribar
    GESLO: „Vse za domovino, omiko in svobodo “
    ČASOPIS: Slovenski narod
    TELOVADNO DRUŠTVO: Sokol
    NEOSLAVIZEM-ideja, da bi se povezali vsi slovani(s tem se bi bolj povezali tudi z Rusijo, kar ne gre, saj je A.O. že z Nemčijo)
  • Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS)

    PROGRAM: socialistično usmerjeno delavsko gibanje, zrušitev kapitalizma in ustanovitev socialistične družbe, izboljšati položaj delavstva(8-urni delovnik, višje mezde, proste nedelje), ni posluha za kmete, demokratizirati politično življenje
    VODITELJI: Etbin Kristan
    GESLO: „Delu čast in oblast “
    ČASOPIS: Rdeči prapor, Zarja
    TELOVADNO DRUŠTVO: Svoboda
    NEOILIRIZEM-tesna povezava južnih slovanov izven A.O.
  • Tivolska resolucija

    V tivoliju je JSDS zapisal resolucijo v kateri je pisalo, da zagovarjajo neoilirizem
  • PRVA SVETOVNA VOJNA in Slovenci

    PRVA SVETOVNA VOJNA in Slovenci
    do 1917
    različni koncepti neoilirizma(kulturni, gospodarski, družbeni)
    -neoilirizem je povezava južnih slovanov izven A.O.
    PREPORODOVCI(študentje, ki so izdajali revijo Preporod) - zagovarja protiavstrijsko gibanje. Slovenci so se bojevali na vzhodni(Rusi) in balkanski(Srbi) fronti. Leta 1915 pa se je odprla nova fronta, ko je ITA prestopila med antantne sile. Nastane italijanska fronta: (tirolska, koroška, soška)
  • Londonski sporazum

    sporazum med Italijo in Antantnimi silami. Italiji so obljubile ozemlje zahodno od Triglava, Logatca, Snežnika, Reke, Cresa, Lošina, okolico Zadra in otoka Lastav, če prestopi na njihovo stran.
    Ko je to podpisala je med sosedama Italijo in Avstrijo nastala nova fronta.
  • Soška fronta

    Soška fronta
    odpre se 24.5.1915 ko ITA napove vojno A.O.
    soška: od Rombona, po reki Soči do Timave v Jadransko morje
    A.O.: poveljnik Svetozar Boroević
    ITA: poveljnik Luigi Cadorno
    VSE SKUPAJ 12 OFENZIV: 11 ITA ofenziv:
    1.-3. neuspešne
    4. ITA zasede Gorico in Tolmin
    6. A.O. se umakne iz Krasa in Doberdoba
    11. na Banjški planoti (najbolj krvava bitka 50.000 mrtvih) A.O. in NEM ofenziva: čudež pri Kobaridu
    poveljnik Otto won Below
    12. Začnejo z granatami s fosgenom in jih v 3 dneh premaknejo na reko Pijavo