-
Marko Pohlin - Kranjska gramatika
Z izdajo prve slovenske slovnice Marko Pohlin pokaže, da je slovenski jezik kljub narečjem dokaj enoten. To spodbudi narodno ozaveščanje ljudi, saj ugotovijo, da niso le pripradniki dežel, ampak tudi večje enote. -
Period: to
Ilirske province
Z mirovno pogodbo v Schonbrunu so slovensko ozemlje južno od Save dobili Francozi. Da bi Avstrijsko cesarstvo ločili od morja, ustvarili povezavo sredozemsko-francoskih ozemelj v Istri in Dalmaciji in okrepili ozemlejsko povezavo s Osmanskim cesarstvom, ki je bila pomembna za trgovanje, so ustanovili državno tvorbo Ilirske province. -
Organični dekret (Ilirske province)
V Ilirskih provincah Francozi niso izvajali volitev v francosko skupščino in reform, saj niso bile del francoskega ozemlja. Politične spremembe so uvedli z organičnim dekretom, s katerim so prekinili vse stike z Avstrijskim cesarstvom. -
Period: to
Kraljestvo Ilirija
Po razpadu Ilirskih provinc je ozemlje pripadlo Avstrijskemu cesarstvu, ki ga je preuredilo v posebno administrativno enoto Kraljestvo Ilirja. Avstrijske oblasti so sicer održale nekatere francoske reforem, ki niso ogrožale avstrijskega absolutizma (cehi, patrimonialno sodstvo), vendar so tiste, ki so ogrožale fevdalni sistem takoj odpravili. Tako so morali kmetje nadoknaditi zaostale obveznosti. Šolstvo je zopet postalo stvar Cerkve. -
Period: to
Prva faza industrializacije na Slovenskem
Vse od začetka 20ih let 19. stol. do zloma Dunajske borze leta 1873, je na slovenskih tleh potekala prva faza industrializacije, v kateri so bili vpeljani parni stroji, izgrajena južna žečleznica Dunaj - Trst (1839 - 1857) in vzpostavljena prva telegrafska povezava (1847). Prevladujoče panoge so predstavljale železarstvo, lesarstvo, usnjarska ind., tobačna ind.... Nastala je Kranjska industrijska družba (1869), ki je povezovala železniške obrate na Kranjskem. -
Period: to
Kranjska Č'belica
Glavno glasilo Čop-Prešernovega kroga, almanah pesmi romantičnega obdobja, je med izobažence širil slovenščino in gajico, v kateri je bil almanah napisan (z izjemo prvega zvezka, ki je bil napisan v bohoričici). Za Kranjsko Č'belico so pisali predvsem France Prešeren, Matija Čop in Andrej Smole, urejal jo je Miha Kastelic. -
Period: to
Abecedna vojna
Jernej Kopitar, jezikoslovec, je prvi izrazil željo po enotnem črkopisu za vse južne Slovane, saj je zagovarjal mnenje o črkopisu, ki bi imel za vsak glas svojo črko. Bohoričica, ki so jo tedaj uporabljali, je bila potemtakem zastarela. Nastali sta dve novi pisavi metelčica (Fran Metelko) in dajnčico (Peter Danjko). Sledila je abecedna vojna, Matija Čop in France Prešeren pa sta nato dosegla, da so prepovedali oba črkopisa. Nazadnje se je uveljanvila gajevica, ki jo je priredil Ljudevit Gaj. -
Period: to
Kmetijske in rokodelske novice
Časopis, napisan v gajici, ki je kete učil o novostih v kmetijskih metodah in obrtniških tehnikah, je bil edini dovoljeni časopis tudi v času po marčni revoluciji, saj ga oblasti vidijo le kot kmečko glasilo in ne kot narodnobudilno sredstvo. Janez Bleiweis, urednik časopisa, se je namreč potrudil, da je imelo glasilo veliko člankov o Slovencih in je pogosto vsebovalo besedo Slovenija. -
Program Zedinjene Slovenije
Matija Majar - Ziljski je aprila 1848 cesarju napisal peticijo z nasalovom Kaj Slovenci terjamo?. V njej je zahteval ustanovitev samoupravne enote Slovenije in slovenskega deželnega zbora, uveljavitev slovenskega jezika in zavzemanje za malonemški program. To je bil prvi slovenski narodni program, ki ga je kasneje dopolnilo društvo Slovenija (društvo slovenskih študentov), pod vodstvom Frana Miklošiča. Nastal je program Zedinjene Slovenije, ki je zahteval tudi ustanovitev Kraljestva Slovenije. -
Marčna revolucija
Z marčno revolucijo, ki se odvije na Dunaju, pridobi ljudstvo predvsem odpravo fevdalizma, saj se vse ostale reforme ukinejo. Novi cesar Franc Jožef leto kasnje uvede Bachov absolutizem, prepoved političnega združevanja in prepoved izhajanja Kranjske Č'belice -
Silvesterski patent
S silvestrskim patentom se ukinejo vse reforme pridobljene z marčno revolucijo, kot so politično združevanje in parlament, razen odprave fevdalizma. Obnovljen je absolutizem oz. neoabsolutizem. -
Družba Sv. Mohorja
Prva slovenska založba namenjena izdajanju slovenskih knjig čim širšemu krogu bralcev. Ustanovljena je bila v Celovcu na pobudo Antona Martina Slomška. -
Zemljovid slovenske dežele in pokrajin
Peter Kozler, kočevarski Nemec, je bil bogat lastnik številnih ljubljanskih stavb, Cekinovega gradu in pivovarne pod Rožnikom (Union), ki se je v prostem času ukvarjal z zbiranjem slovenskih krajevnih imen. Ko je izdal svoj zemljevid, je avstrijska vlada to videla kot simbol nacionalizma in Kozler je bil obtožen veleizdajstva, vendar je bil potem obtožbe oproščen. Vlada je že v tisku veliko izvodov zaplenila, zato je Kozler izdal novo izdajo leta 1861. -
Konkordat s cerkvijo
Država je s Cerkvijo sklenila cerkveno pogodbo, s katero je Cerkev pridobila nadzor nad šolstvom. -
Volitve v deželne zbore
Po dovolitvi političnega zborovanja je avstrijska vlada izvedla volitve v deželne zbore, na katere Slovenci niso pripravljeni. V volilnih okrajih, kjer so pretežno volili Slovenci, so bili na liste načrtno napisani nemški kandidati, kjer pa so bili na listah Slovenci, so volili Nemci. Prav tako Slovenci niso imeli ne kandidatov ne programa. Propaganda je bila izredno slaba. Vse to je pripeljalo do neuspeha na volitvah. -
Prva čitalnica v Trstu
Leta 1860 se začnejo uveljavljati čitalnice, ki imajo preko predavanj, koncertov, gledaliških predstav uveljavljati slovenski jezik. Kulturne prireditve, ki so jih organizirali v kavarnah in gostilnicah, so imenovali bésede. Nastajajo predvsem v mestih in vaseh, konec stoletja pa začnejo izgubljati svoj pomen, saj se uveljavijo politične stranke, ki prirejajo svoje prireditve. Na slovenksem ozemlju jih je bilo največ na Primorskem, v Prekmurju pa jih sploh ni bilo. -
Ustanovitev telovadnega društva Južni Sokol
Eno od društev, ki je pripomoglo uveljavitvi Ljubljane kot prestolnice slovenskega prebivalstva, je bilo Gimnastično društvo Južni Sokol, ki je nastalo po zgledu češkega Sokola in je prvo slovensko telovadno društvo. Kasneje je spodbudilo tudi nastanek sokolskega društva v Zagrebu in Srbiji. -
Nastanek Slovenske matice
Slovenska matica je druga najstarejša slovenska založba, ki je izdajala predvsem znanstvene vsebine in učbeniki. Nastala je na pobudo mariborskih 'redoljubov', ki so želeli v slovenskem jeziku tiskati zahtevnejša dela, dvigovati raven izobrazbe in znanja, ustvarjati slovensko terminologijo za različne stroke... -
Ustanovitev Dramatičnega društva
Dramatično društvo je bila prva slovenska organizacija, ki si je prizadevala za poklicno gledališče. -
Druge volitve v deželne zbore
Slovenci so se po porazu na prvih volitvah na druge zelo dobro pripravili. Imeli so dobro izdelan program in dosti kandidatov. Volilno geslo se je glasilo: "Vse za vero, dom in cesarja!" Vse to je na volitvah prineslo velik uspeh, saj je bilo v državni zbor na Dunaju izvoljenih kar 42 od vseh kandidatov, ki so jih volili tudi kmetje. -
Taborsko gibanje
Po češkem vzoru nastali tabori so bila organizirana ljudska zborovanja na prostem, ki so jih prirejali za potrebe širjenja programa Zedinjene Slovenije. Prvi tabor je bil organiziran v Ljutomeru leta 1868, do leta 1871 pa se je skupno zvrstilo 18 taborov. Največji tabor je bil 17. 5. 1868 v Vižmarjih, najradikalnejši pa v Žalcu, kjer so zahtevali tudi ustanovitev Univerze v Ljubljani in zmanjšane davke. Ker naj bi med Slovenci in Nemci povzročali kulturne razdore, vlada leta 1871 tabore prepove. -
Neposredne volitve v državni zbor
Na teh volitvah mladoslovenci nastopijo ločeno od staroslovencev, kar kmete zmede. Na volitvah bi morali Slovenci biti uspešni, pa je bil rezultat vseeno neuspeh, ravno zaradi delitve politike. -
Zlom dunajske borze
Mnogi politiki in podjetniki so začeli razmišljati o delniških družbah, del dobička pa so želeli nameniti narodnim potrebam. Zato je nastala zavarovalnica Slovenija, hkrati pa so ustanovili tudi Ljubljansko občo banko. Vse to je zapadlo v zlom dunajske borze 1873, ki tako povzroči padec vrednosti delnic, zlom zavarovalnice Slovenija. Vse skupaj povzroči veliko nezaupljivost Slovencev do finančnih ustanov. -
Period: to
Druga faza industrializacije na Slovenskem
V tem času je sledila dograditev železniškega omrežja in elektifikacija. Nastala so cestna omrežja, vzpostavljena pa je bila tudi telefonska povezava Dunaj - Trst (1892). Obdobje je zaznamovali papirna ind., usnjarska ind., tobačna ind.... Nastala je Trbovljska premogokopno družba (1873), ki se je povezovala na področju rudarstva. -
Period: to
Obdobje slogaštva
Politični neuspeh na volitvah 1873 je med mlado in staroslovence prinesel "streznitev", zato so ti, v obdobju konzervativne Taaffejeve vlade, začeli nastopati enotno. Liberalci so začeli popuščatu konzervativcem in razvila se je drobtiničarska politika, v kateri so podpirali Taaffejevo vlado v zameno za majhne reforme, kot je uveljavitev Slovenščine v osnovnih šolah. To je rezultiralo v konzervativno-klerikalni politiko do konca 19. stol. Kranjska je postala priznana slovenska dežela. -
Smrt Janeza Bleiweisa
Janez Bleiweis je bil urednik časopisa Kmetijskih in rokodelskih novic in glavni predstavnik konzervativne politične strani - staroslovencev. Po smrti ni imel nobenega pravega "naslednika", kar je povzročilo željo konzervativcev po sodelovanju z ustavoverci. To povzroči razkol med liberalci na elastike, ki popuščajo klerikalcem in radikale, ki na politiko klerikalcev ne želijo pristajati. -
Nastanek Katoliške narodne stranke (SLS)
Leta 1892 nastane Katoliška narodna stranka, ki se leta 1905 preimenuje v Slovensko ljudsko stranko. Večina pripadnikov je soodila med kmete, v stranki pa sta prevladovali dve ideologiji - klerikalizem in konzervativizem. Zavzemali so se za program Zedinjene Slovenije, izboljšanje položaja kmeta in obrtnika ter za splošno in enako moško volilno pravico. Znotraj stranke se je oblikovalo krščansko socialno gibanje, ki je, na čelu z Janezom Evangelistom Krekom, ustanavljalo zadruge. -
Nastanek Narodne napredne stranke
Dve leti za KNS nastane še Narodna napredna stranka, ki zagovarja liberalizem in najde največ podpornikov med meščani, izobraženci in bogatimi kmeti. Dva od voditeljev stranke sta bila npr. pisatelj in župan Ljubljane Ivan Tavčar in njegov naslednik župan Ivan Hribar, ki je v Ljubljano uvedel kanalizacijo, vodovod, osvetljavo, tramvaj... Zavzemali so se za program Zedinjene Slovenije in splošno moško volilno pravico (dosežena 1907) -
Nastanek JSDS
Dve leti za NNS je nastala še Jugoslovanska socialdemokratska stranka, ki so jo podpirali predvsem delavci. Borila se je za vzpostavitev socialistične družbe, 8-urni delovnik s prostimi nedlejami ter prepoved dela mlajšim od 14 let. Voditelj stranke je bil npr. Etbin Kristan, stranko pa je podpiral tudi slovenski literarni mojster Ivan Cankar. -
Londonski sporazum
Leta 1915 Italija prestopi od centralnih sil k antantnim s podpisom Londonskega sporazuma. Po tem dokumentu naj bi Italija pridobila ozemlje južneje od meje Triglav - Plegoš - Snežnik - Reka. Tako se odpre italijanska fronta, ki se deli na soško in tirolsko fronto. -
Odprtje soške fronte
Soška fronta, del italijanske (600 km), je potekala od Rombota po Soči do Jadranskega morja. Na fronti sta se bojevali italijanska vojska (poveljnik Luigi Cadorno) in avstro-ogrska vojska (poveljnik Svetozar Boroevič). Vse skupaj je bilo 11 italijanskih ofenziv in ena avstro-ogrska, ki je znana tudi kot "čudež pri Kobaricdu". -
Čudež pri Kobaridu
Dvanajsta ofenziva na soški fronti je bil skupen napad avstro-ogrske in nemkše vojske (poveljnik Otto von Below). Avstro-ogrska in nemška vojska sta začeli obstreljevati italijanske položaje z granatami in kemičnim orožjem ter jih tako onesposobila in si zagotovila možnost potiska Italijanov nazaj. Boji na soški fronti se s to ofenzivo tudi zaključijo, saj se bojevanje prestavi na reko Pijavo.
