-
Sprejetje deklaracije o neodvisnosti ZDA
Predstavniki 13 britanskih kolonij sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti ter s tem razgasijo neodvisnost ZDA. Njen avtor je bil Thomas Jefferson. -
Sprejetje deklaracije o neodvisnosti ZDA
Predstavniki 13 britanskih kolonij sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti ter s tem razglasijo neodvisnost ZDA. Avtor deklaracije je bil Thomas Jefferson. S tem se pretrgajo vezi z Veliko Britanijo. -
Odprava fevdalizma v Franciji.
V noči iz 4. na 5. avgust se narodna skupščina preimenuje ustavodajno in odpravi fevdlizem (z oodškodnino). S tem se odpravijo stanovi, tlaka in osebna odvisnost ter se uveljavi enakost v obdavčevanju ter pred zakonom. Kmetje dobijo možnost za odkup zemlje in se zaradi tega začnejo zadolževati. -
Period: to
Ilirske province
Napoleon je ustanovil Ilirske province z namenom , da Avstriji zapre pot do morja. Ilirskih provinc je bilo 7 (1 vojaška + 6 civilnih). Glavno mesto je bilo v Ljubljani, ki je zaradi tega v tistem času doživela tudi velik razvoj. Francozi so omilili takratni fevdalni sistem na Slovenskem. -
Napoleon napade Rusijo
Zaradi celinske zapore, ki jo je uvedel Napoleon med Francijo in Anglijo (Rokavski preliv) Rusija ni mogla več uvažati surovin. Rusija zato iztopi iz celinske zapore in zaradi tega se Napoleon odloči, da jo bo napadel. s tem se začne začetek konca Napoleonovih osvajanj. Francozi doživijo proti Rusiji hud (predvsem psihološki) poraz. -
Waterloo
Po porazu Francije pri Waterlooju Napoleona izženejo na otok Sv. Helena, kjer tudi kasneje umre. -
Pomlad narodov
Marčna revolucija ali revolucije leta 1848, tudi meščanske ali nacionalne revolucije oziroma pomlad narodov je del povezanih revolucij po Evropi zaradi zahtev ljudstva po več pravicah, nekateri so zahtevali tudi oblast. Do revolucij je prišlo zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, obenem pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe. -
Bitka pri Magenti in Solferinu
Italija s pomočjo Francije porazi Avstrijce pri Magenti in Solferinu. Avstrija takrat izgubi Lombardijo, Italija pa v zameno za pomoč Franciji obljubi nico in Savojo. Zaradi bitke pri Solferinu je Henri Dunant ustanovil rdeči križ. -
Bitka pri Hradcu Kralovem
Tega leta je potekala Prusko- Avstrijska vojna oz. bitka pri Hradcu Kralovem. Poraz je doživela Avstrija, saj je bila Prusija tedanja vojaška velesila. Na čelu pruske vojske je bil Otto von Bismarck, ki je po zmagi v tej bitki uspel združiti Nemčijo. -
Združitev Nemčije
- januara 1871 je potekla slovesna razglasitev Nemškega cesarstva v zrcalni dvorani v Versaillesu. Prvi nemški cesar je postal Viljem I., prvi nemški ministrski predsedni pa Otto von Bismarck.
-
Berlinski kongres
Bismarck skliče kogres v Berlinu z namenom, da bi preprečil evropsko vojno in obvaroval nemške interese. Na njem so se predvsem odlčali o usodi Balkana in o "vzhodnem vprašanju". Glavna določila kongresa so bila, da so Srbija, Črna Gora in Romunija mednarodno priznane, samostojne oz. neodvisne države. Bolgarija je prav tako dobila samostojnost, vendar je morala še naprej plačevati davek Turkom. -
Nova Zelandija kot prva država na svetu podeli volilno pravico ženskam
Prva država, ki je ugodila zahtevam po ženski volilni pravici je bila leta 1893 Nova Zelandija, medtem ko je »napredna« Evropa zahteve žensk uslišala dosti pozneje, večinoma šele globoko v 20. stoletju (v ZDA na primer leta 1920), marsikje šele po drugi svetovni vojni. Na Slovenskem so ženske v 20. stoletju sicer lahko volile že v zadnjih letih obstoja Avstro-Ogrske, vendar zelo selektivno. -
Period: to
1. Balkanska vojna
Prva Balkanska vojna je potekala proti Turčiji s strani Srbije, Črne Gore, Grčije in Bolgarije, k so se združile, da bi pridobile čim več turškega ozemlja. Turčija doživi poraz, zaveznice pa se med seboj sprejo pri delitvi ozemlja in se obrnejo ena proti drugi, kar potem vodi naprej v drugo Balkansko vojno.
