-
313
Milanski edikt
Konstantin uvede prepoved preganjanja kristjanov. -
324
Konstantinova darovnica
Konstantinova darovnica je falzifikat zgodovinske listine, ki ga je ustvarila katoliška cerkev, da bi opravičila imetje svojih posesti in oblast. Listina trdi, da naj bi Konstantin tega leta dodelil papežu Silvestru I. last in duhovno vodstvo celotnega ZRC-ja. V 15. stol je humanist Lorenzo Valla dokazal, da gre za ponaredek. -
751
Pipin Mali zasede frankovski prestol
Pipin Mali je bil ob pomoči Cerkve izvoljen za kralja Frankov in tako je na čelo Frankovske države prišla nova dinastija - Karolingi. -
800
Kronanje Karla Velikega za cesarja
Za cesarja ga okrona rimski papež Leon II., tako postane prvi cesar zahoda od Romula Avgusta -
1054
Shizma
Shizma je veliki cerkveni razkol posledica katerega je bila delitev cerkve na pravoslavno in rimokatoliško. -
1066
Bitka pri Hastingu
Viljem Osvajalec združi angleško ozemlje in zavlada kot angleški kralj. Na tem območju je uvedel centralno oblast in ozemlje razdelil na grofije na čelu katerih so bili normanski vazali. -
1077
Investiturni spor
Med cesarji in papeštvom pride do nesoglasja o tem kdo umešča škofe, saj si papeštvo želi neodvisnost cerkve od posvetne oblasti. Papež Gregor VII. leta 1077 izobči cesarja Henrika IV. iz katoliške cerkve. Ko se cesar po treh dneh spokori in prizna papeževo prvenstvo mu ta oprosti in prekine izobčenje. Spor je dokončno razrešen leta 1122 z Wormskim konkordatom. -
1122
Wormski konkordat
Pride do dogovora, da bo cerkev tista, ki bo duhovnike posvetila v škofe, posvetni vladar pa jih bo umestil v območje delovanja. -
1215
Velika listina svoboščin
Velika listina svoboščin ali Magna Charta Libertatum je listina v kateri se je kralj zavezal, da bo spoštoval fevdalne pravice plemstva, svoboščine mest in pravice cerkve. Za njeno uresničevanje je skrbel kraljevski svet. Listina predstavlja zametke angleške ustave in parlamentalizma. -
Period: 1309 to 1378
Avignonsko suženjstvo
Papež je v sporu s francoskim kraljem Filipom IV. Lepim, ki ima velik vpliv na bogata severnoitalijanska mesta in njihovo banko prek katere lahko vpliva tudi na papeško blagajno. Papež da v upanju, da bi si tako lahko utrdil svoj politični položaj objaviti "sveto leto". Obljubi, da bodo vsem, ki tisto leto romajo v Rim odpuščeni vsi grehi. Kljub temu papeževi nasledniki padejo pod francoski vpliv in so primorani se preseliti v francosko mesto Avignon. -
Period: 1337 to 1453
Stoletna vojna
Stoletna vojna je vojna med Francozi in Angleži, ki je potekala zaradi spora o nasledstvu francoskega prestola in nadvlade nad Gaskonijo. -
1420
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska leta 1420 vstopi v stoletno vojno na strani francozov, ki pred tem izgubljajo. Predlaga naj zavzamejo Orleans in ko so v tem uspešni močno napredujejo. Stoletna vojna se konča z francoskim zavzetjem Bordeauxa. -
Period: 1455 to 1485
Vojna dveh rož
Je spor med dvema angleškima rodbinama Lancaster in York, ki se je kasneje sprevrgel v državljansko vojno. Tako se imenuje saj imata obe rodbini v svojem grbu rožo. Vojno je zmagal Henrik VII., sorodnik rodbine Lancaster in začetnik dinastije Tudor. -
Period: 1558 to
Vladanje Elizabete I.
Elizabeta I. je nasledila svojo polsestro Marijo I. Katoliško in tako obnovila protestantizem in versko svobodo. Sodelovala je s parlamentom in Angležem zagotovila stabilnost in blaginjo. Zato se je čas njene vladavine imenoval tudi zlata doba. -
1566
Nizozemski upor proti Špancem
Španski kralj Filip II. je imel oblast nad nizozemskimi provincami in si prizadeval za centralizacijo države. Preganjal je nizozemske protestante, ki so si želeli verske svobode. Kralj je prošnjo zavrnil in pričel se je boj za neodvisnost. Filip II. je nad Nizozemce poslal vojvodo Albo, ki upora ni poskušal zadušiti ampak je namesto tega dal pobiti več tisoč upornikov. Boj za neodvisnost se je tako prelevil v 80-letno vojno. -
1578
Južne province se pogodijo
Južne nizozemske province, ki so bile pretežno katoliške so se pogodile s Španskim kraljem. -
1581
Utrechtska zveza
Skupina sedmih provinc na severu Nizozemske se je združila v Utrechtsko zvezo in se osamosvojila od Španije. -
Angleška državljanska vojna
V Angliji je prišlo do zaostritve nasprotij po zavrnitvi listine Petition of Rights s strani vladarja Karla I. Kralj je razpustil parlament in zavladal sam. Kmalu so se proti njemu začeli upori in Karla I. so obsodili na smrt. -
Period: to
Ludvik XIV.
Ludvik XIV. ali Sončni kralj je v času svojega vladanja uvedel številne reforme. Upravljanje države je prepustil ministrom, reorganiziral je državno upravo, kodificiral je pravo, poskušal je zagotoviti versko enotnost, najbolj znan pa je po svojem razkošnem načinu življenja. -
Smrt Oliverja Cromwella
Oliver Cromwell je v času svojega vladanja razpustil zgornji dom parlamenta in razglasil republiko. Spodbujal je pomorstvo in Anglija je postala vodilna svetovna sila skupaj z Nizozemsko. Po njegovi smrti se je v Angliji obnovila monarhija, zavlada Jakob II., ki želi uvesti kraljevi absolutizem. Parlament ga izžene, prestol pa dobi njegov zet Viljem Oranski. -
Period: to
Vladavina Petra I. Velikega
Peter I. Veliki v času svojega vladanja uvede številne reforme saj si Rusijo želi spremeniti v velesilo. Mornarico organizira po močnem švedskem vzoru, vojsko pa po pruskem. Izvaja ekspanzivno zunanjo politiko ter organizira veliko vojnih pohodov. -
Ustanovitev St. Petersburga
Vladar Peter I. Veliki ustanovi novo evropsko prestolnico po svojem imenu. -
Priključitev Šlezije Prusiji
Pruski vladar Friderik II. Veliki k svoji državi priključi Šlezijo, zaradi njene rodovitnosti. -
Period: to
Vladanje Katarine Velike
Katarina Velika po smrti svojega moža Petra III. nasledi ruski prestol. Je ambiciozna in izobražena ter pripadnica razsvetljenstva. Izvaja ekspanzivno zunanjo politiko v času njenega vladanja pa pride tudi do številnih kmečkih uporov. -
Parni stroj
Leta 1765 James Watt patentira najnovejši izum imenovan parni stroj, ki je omogočil industrijsko revolucijo.
