-
Napoleonovo rojstvo
Napoleon je bil rojen na Korziki, znotraj družine so govorili samo korziško. -
Napoleonovo šolanje
Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v Briennu, zatem pa na Francoski vojaški akademiji. -
Prva koalicijska vojna 1792-1797
Francoska vojska je osvojila veliko ozemlja in ustanovila vrsto držav pod francoskim nadzorom. Prenehala je obstajati Beneška republika. Napoleonova pot v Egipt in Sirijo se je končala brez vojaškega uspeha. -
Vojaška kariera
Nemirni čas francoske revolucije je dočakal v Parizu, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado. Ker je zavzel pristanišče Toulon, je že s 24 leti postal brigadni general -
Napoleon postane konzul in kasneje cesar
Leta 1799 je postal prvi konzul Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francozov. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik. -
Druga koalicijska vojna 1799-1802
Po začetnih porazih je Francija dosegla zmago. Na Apeninskem polotoku so bile ustanovljene nove države. Drugi vojni je sledilo kratko obdobje miru. -
Napoleonova osvajanja
Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Leta 1806 je razpustil Sveto rimsko cesarstvo, nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v Rensko zvezo. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo Ilirskih provinc (1809) odrezal od morja. -
Ilirske province
Ob podpisu mirovne pogodbe v Schonbrunu, 14.10.1809 je Napoleon ustanovil Ilirske province, ki so obsegale 55.000 km2. Združevale so Primorje, Kranjsko, zahodno Koroško in Hrvaško na desnem bregu Save, ozemlje beneške Istre, Dalmacije, Boke Kotorske in Dubrovniške republike. Glavno mesto pa je bilo Ljubljana. Leta 1810 so jim priključili še vzhodno Tirolsko z Lienzom. Z Ilirskimi provincami je želel gospodarsko oslabiti Avstrijo, jo odrezati od Jadrana in stopnjevati celinsko zaporo Anglije. -
Napad na Rusijo
Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo. Pri Borodinu blizu Moskve je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon pa je zasedel prazno mesto. -
Napoleonova vladavina
Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. -
Bitka pri Waterlooju
Odvijala se je 18. junija 1815, blizu Waterlooja, ki danes spada pod Belgijo, včasih pa pod Nizozemsko.
Francoska vojska pod vodstvom Napoleona je bila premagana v spopadu proti dvema združenima vojskama: prusko ter vojsko angležev in njihovih zaveznikov.
Od Napoleonove vrnitve z Elbe ponovno na oblast marca 1815, se je mnogo držav združilo.
Njegov velik poraz pri Waterlooju je pomenil zmago Sedme koalicije v vojni proti Franciji in konec napoleonove vladavine kot cesarja Francije. -
Napoleonova smrt
Po dogodku na Waterlooju so ga izgnali na oddaljeni otok svete Helene, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila zastrupitev z arzenikom.