-
Apollo 1
Astronavti: Virgil Grissom, Edward White in Roger Chaffee. Raketa: Apollo 204 (AS-204). Tragedija na izstrelitveni ploščadi Cape Kennedy med testnim poletom Apolla 204. Kratek stik v kabini je povzročil ogenj, ki se je zaradi 100% kisikove atmosfere hitro širil. Kabina je zaradi vse večjega tlaka eksplodirala. Posadka je bila v trenutku mrtva. Polet Apolla 1, ki je bil planiran 21. 02. 1967, ni bil izveden. -
Apollo 4
Prvi polet rakete Saturn V. Izveden je bil poskusni polet komandnega modula Apollo brez človeške posadke. Glavni cilj misije je bilo preveriti delovanje toplotnega ščita na komandnem modulu pri vrnitvi v Zemljino atmosfero. Misija je bila uspešna, modul je zdržal vstop v Zemljino atmosfero. -
Apollo 5
Apollo 5 je bil testni polet lunarnega modula brez posadke v Zemljini orbiti. Testirali so delovanje številnih varnostnih protokolov v primeru nesreče. Med drugim so testirali postopek ponovne reaktivacije motorjev, kjer je prišlo do računalniške napake in vžig motorjev prve faze spusta ni deloval. -
Apollo 6
Testni polet rakete Saturn V, brez človeške posadke. Namen misije je bil izstrelitev izven Zemljine orbite in povratek nazaj v primeru težav. Že v prvi fazi vzleta so se pojavile vibracije v motorjih, dva motorja sta se v drugi fazi nenamerno ugasnila. Povratek nazaj je bil težavnejši od vzleta, saj so poškodbe na gorivnih ceveh povzročile odpoved motorja 3. faze. Modul so obrnili s pomočjo servisnih motorjev in ga pripeljali nazaj na Zemljo. -
Apollo 7
Posadka: Walter Schirra, R. Walter Cunningham, Donn F. Eisele. Raketa: Saturn IB. Apollo 7 je bil prvi uspešen polet s posadko v programu Apollo. Namen 11-dnevne misije v Zemljini orbiti je bil predvsem preizkušanje komunikacijskih sistemov. -
Apollo 8
Posadka: Frank Borman, Jim Lovell in William Anders. Raketa: Saturn V. Misija Apollo 8 je bila planirana kot preprost testni polet znotraj Zemljine orbite. Sovjetska zveza je že v septembru poslala različne živali okoli Lune in napovedovali so, da bodo kmalu poslali tudi človeka. Pritisk z ruske strani je prisilil Američane, da so posadko Apolla 8 izstrelili proti Luni. Luno so obkrožili desetkrat in se srečno vrnili domov. Američani so prehiteli Sovjetsko zvezo. -
Apollo 9
Posadka: James McDivitt, David R. Scott, Russell L. Schweickart. Preizkusi upravljanja, pristajanja in vzletanja lunarnega modula v Zemljini tirnici. -
Apollo 10
Posadka: Thomas Patten Stafford, John Watts Young, Eugene Cernan. Polet proti Luni z delujočim lunarnim modulom. Cernan in Stafford sta se spustila 15 km nad Lunino površje. Polet je bil predpriprava za Apollo 11. -
Apollo 11
Posadka: Neil Armstrong, Edwin E. Aldrin Jr., Michael Collins. Raketa: Saturn V. Armstrong in Aldrin sta 20. julija 1969 ob 20:17:40 UTC uspešno pristala na Luni. Na njenem površju sta ostala 21 ur in 36 minut, od tega sta dve uri in pol preživela zunaj lunarnega modula. S površja sta jemala vzorce prsti, fotografirala, razložila avtomatizirane znanstvene inštrumente in konstantno pošiljala črno-bele posnetke na Zemljo. Astronavti so se uspešno vrnili 24. julija. -
Apollo 12
Posadka: Charles Conrad Jr., Alan L. Bean, Richard F. Gordon Jr. Apollo 12 je izvajal poskus izvedbe pristanka na točno določenih koordinatah Luninega površja. Misija je bila uspešna, lunarni modul je pristal blizu sonde Surveyor 3, iz katere so vzeli nekaj vzorcev in jih pripeljali nazaj na Zemljo. Na Luno so prinesli tudi prvo barvno kamero, vendar jo je izpostavitev Soncu takoj uničila. -
Apollo 13
Posadka: James A. Lovell Jr., Fred W. Haise Jr., John L. Swigert Jr. Cilj odprave je bil pristati na neraziskanem delu Lune imenovanim Fra Mauro. Dva dni pred prihodom na Luno je tank tekočega kisika eksplodiral. Servisni modul ni bil več operativen, zato je bila posadka prisiljena uporabiti lunarni modul kot rešilno ladjo. Modul ni bil namenjen dolgotrajni uporabi. Grelni in komunikacijski sistemi so med potjo nazaj odpovedali. Kljub problemom se je posadka srečno vrnila domov. -
Apollo 14
Posadka: Alan B. Shepard Jr., Edgar D. Mitchell, Stuart A. Roosa. Apollo 14 je raziskal območje Fra Mauro, kar je bila sprava naloga Apolla 13. Posadka je dano območje fotografirala in vzela kamninske vzorce. Med pohodom zunaj lunarnega modula je poveljnik Alan Shepard poskušal, kot prvi človek igrati golf na Luni. -
Apollo 15
Posadka: David R. Scott, James B. Irwin, Alfred M. Worden. Apollo 15 je bila prva odprava zmožna daljšega raziskovanja Lune. Astronavta Scott in Irwin sta na njeni površini preživela 2 dni in 19 ur. S seboj sta na površje Lune pripeljala prvi Lunar Rover, ki je omogočal hitrejše raziskovanje. -
Apollo 16
Posadka: John W. Young, Charles M. Duke Jr., Thomas K. Mattingly II. Apollo 16 je pristal na goratem predelu Lune imenovanim Descartesovo visokogorje. Glavna naloga je bila posneti relief Lune s pomočjo UV-kamere in vzeti vzorce kamenja. -
Apollo 17
Posadka: Eugene A. Cernan, Harrison H. Schmitt, Ronald E. Evans. Namen Apolla 17 je bil raziskovanje sestave Luninega površja. Član posadke, Harrison Schmitt, je bil geolog, ki je pomagal opravljati natančne meritve. Cernan in Schmitt sta na Luni preživela več kot tri dni. Apollo 17 je bila zadnja vesoljska odprava v sklopu programa Apollo. Od takrat dalje človek ni več stopil na Lunino površje.
