Izdelava E-časovenga traku

Konstantinova Darovnica

300

Konstantinova darovnica je ponarejen rimski cesarski odlok, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki domnevno prenesel oblast nad Rimom in zahodnim delom rimskega cesarstva na papeža.

Milanski Edikt

313

Milasnki edikt je edikt iz leta 313 je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.

Dodelitev vodstva ZRC-ja

324

Konasantin dodeli Papežu Silvestru 1 vodstvo zahodno rimskega cesarstva.

Umestitev Pipina Malega

741

Pipina Malega so postavili na prestol

Kronanje Karla Velikega

800

Karal Veliki je bil kronan kot rimiski cesar

največja mesta v Evropi

1000

Carigrad v zgodovini poznan tudi kot Bizanec oziroma Novi Rim, je največje mesto v Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče
Benetke Okoli leta 1000 ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z Bizancom izgnale normane iz Jadraskega morja. Benteke so bile zelo bogate v tistem obdobju saj so tgrovali s svilo in začimbami ki so bile takrat zelo drage.

Shizma

1045

Velik razkol vernikov med pravoslavci in rimokatoliki

Bitka pri Hastingu

1066

V bitki pri Hastingsu v južni Angliji, sta se spopadli anglosaška vojska pod poveljstvom kralja Harolda II. in vojska normanskih napadalcev pod poveljstvom normanskega vojvode Viljema II. Zmagali so Normani in njihov vodja je postal angleški kralj Viljem I., imenovan Viljem Osvajalec.

Investiturni Spor

1077

Šlo je za nasprotje med cesarji in papeži v zvezi z laiško investituro, podeljevanjem službe in posesti škofom in opatom prek posvetne oblasti.

Wormski konkordat

1122

Wormski konkordat je bil sporazum med papežom Kalistom 2 in rimsko-nemški cesarjom Henrikom 5
S tem sporazumom se je končala prva faza konflikta med Svetim sedežem in Svetorimskim cesarstvom glede imenovnja (investiture) škofov

Trgovska zveza Hansa

1210

Hansa je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi. Območja Hanse so se v poznem srednjem veku raztezala od Baltika do Severnega morja in kopnega, po letu 1450 pa so se počasi zmanjševala.

Velika listina svoboščin

1215

Velika listina svoboščin (latinsko Magna carta je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, ki jih je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele.Listina je zagotavljala določene angleške politične svoboščine, varovala cerkev pred vplivom monarhije, preuredila zakone in sodstvo ter nadzorovala vedenje kraljevih uradnikov.

Prva Borza v mestu Brugge

1300

Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.Pojem borza izhaja iz imena van der Burse. To je bila patricijska družina v mestu Brugge, v kateri hiši so opravljali denarne in menjalne posle.

Stoletna vojna

Period: 1337 to 1452

Stoletna vojna je naziv za vojno, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo. Najdaljša vojna v zgodovini človeštva.

Vojna med Benetkami in Genovo

1379

Preobrat z Genovo se je zgodil leta 1379, ko se je admiral genovske flote odločil, da bo Benetke izstradal. To je bila usodna napaka, saj so Benetke na ta način pridobile na času, ojačale obrambo in ladjevje in tako dočakale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomočjo katere so premagale Genovo.

Ivana Orleanska (1412-1432)

1412

Ivana Orleanska francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve. Z zgolj 17 leti je poveljevala francoski kraljevi vojski. Kralja Karla VII. je prepričala, da je pregnal Angleže iz Francije.Z njenimi vojaškimi zmagami se je tehtnica v stoletni vojni odločilno prevesila na stran Francozov.

Vojna dveh rož

Period: 1455 to 1485

V njej so se bojevali pristaši rodbine Lancaster, ki je imela v grbu rdečo vrtnico, in rodbine York, ki je imela v grbu belo vrtnico.ed vojno so padli številni aristokrati in skoraj vsi princi obeh rodbin, zmaga pa je pripadla Henriku VII., sorodniku rodbine Lancaster in začetniku dinastije Tudor.

filip II

1527

Filip 2 je bil špasnki kralj in vladar potruglaske. Bil sin Karla V. Habsburškega ter Izabel Portugalske in že od malega je bil pripravljen na opravljanje funkcije kralja.Po odpovedi prestola njegovega očeta leta 1556, je vladal Kastilji, Aragonu, Navarri, Nizozemski, Siciliji, Sardiniji, Milanu. rodil se je leta 1527, umrl pa 1598

elizabeta I (1533-1603)

1533

Elizabeta je bila hči Henrika VIII. in Anne Boleyn, njegove druge žene, ki je bila usmrčena dve leti in pol po Elizabetinem rojstvu.
Kraljica Anglije in Irske vladal je v obdobju od (1558-1603)

Prusija

1618

Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika Najpomebnejši vladarji so bili Frederik 1, Viljam 2. Glavno mesto Königsberg, pozneje Berlin.

Ludvik XIV(1638-1715)

1638

Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 do svoje smrti. Bil je absolutni vladar to pomen da je imel vso oblast v svojih rokah in je v vsem odločal

Peter Veliki I (1672-1725)

1672

Peter Veliki je bil ruski car med letoma 1682 in 1725.V drugi nordijski vojni (1700-1721), je Rusija osvojila strateško pomembna območja ob Baltskem morju.Prav na tem mestu je Peter leta 1703 simbolno ustanovil mesto Sankt Peterburg, ki je leta 1712 postalo prestolnica Rusije in to ostalo do oktobrske revolucije 1917.

Jethro Tull sejalni stroj

1700

Kmet, pisatelj in izumitelj, Jethro Tull, je bil pomemben lik v angleškem kmetijstvu, ki si ga je prizadeval izboljšati starostne agrarne prakse z uporabo znanosti in tehnologije.Jethro Tull je izumil sejalnico leta 1701 kot način za učinkovitejše sajenje.

Merkatizem

1700

Pospeševanje trgovine, država mora poskrbeti za aktivno trgovsko balanco,pomembno vlogo dobijo kolonije

Friderik II. Veliki (1712-1786)

1720

Bil je eden od razsvetljenih absolutistov. Zaznamovan z idejami razsvetljenstva, in je kot pruski kralj zagovarjal absolutno oblast vladarja, ki naj dela v dobro ljudstva.Friderik II. Veliki je sledil predvsem dvema ciljema: želel je okrepiti notranjo in zunanjo moč države ter dvigniti življenjski standard državljanov. Državo je tudi ozemeljsko povečal.

Fiziokratizem

1750

Fiziokratizem je gospodarska teorija, ki da prednost kmetijstvu v razsvetljenstvu. Nadomestil je merkantilizem in je značilen predvsem za Francijo v 18. stoletju.

Katarina II velika (1762-1796)

1765

Katarina Velika , ruska carica od 28. junija 1762 do smrti.Pruski kralj Friderik II. (1727-1786) si je prizadeval za poroko mlade princese z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem (poznejšim Petrom III., 1728-1762).

James Watt (1736-1819)

1765

James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik.Leta 1781 je Izboljšal parni stroj Thomasa Newcomna iz leta 1712. Wattov parni stroj je bil kjučnega pomena za industrijsko revolucijo v Združenem kraljestvu in drugod po svetu.

Parnik

1803

Parnik je ladja, katere vijak ali vodno kolo poganja parni stroj.Zlato obdobje teh plovil je bilo 19. stoletje, v 20. stoletju pa so postopno izginila iz svetovnih morij.