-
Destabilizirano kraljestvo
Postopoma se je do leta 1789 destabiliziralo francosko kraljestvo. Suše spomladi in neurja poleti so povročala slabe letine. Francija pa se je tudi vojskovala in pomagala Američanom v osamosvojitveni vojni ZDA. -
Zduženje predstavnikov stanov
Zbor predstavnikov treh stanov (plemstvo, duhovščina in tretji stan ,ki sam zase predstavlja 97% prebivalstva). Zaradi dragih vojn je kralj pripeljan do tega, da poveča davke. Predstavniki zbora so zelo neenakomerno razporejeni (največ je plemstva in duhovščine , tretji stan pa predstavljajo samo redki bogati posamezniki). -
Odcepljenje tretjega stanu
Zaradi neenakosti in nesoglasji trejega stanu v združenju predstavnikov stanov, se predstavniki tretjega stanu odcepijo od združenja in ustanovijo svoj Državni zbor. -
Telovadnica za jeu de paume (predhodnik tenisa)
Državni zbor tretjega stanu se združi in priseže da jih nihče ne bo razdrl. Ludvik XVI hoče razdreti zbor vendar le-ta dobi na moči ke se mu pridruži nižja duhovščina. -
Konec revolucije?
Državni zbor tretjega stanu postane sestavni del združenja predstavnikov stanov in postavi temelje sestavne (konstitucionalne) monarhije. Vsi mislijo da je konec revolucije. -
Predlog o listini človekovih pravic.
Tretji stan da idejo za listino o človekovih pravicah. Kralj tega ne pusti in odslovi svojega ministra za finance Nickerja, kar se tretjemu stanu zdi nedopustno, saj se je edini vsaj malo zavzemal za pravice tretjega stanu. -
Napad na Bastillijo
Pod vodstvom Camille Desmoulins so se Parižani začeli zbirati in kmalu je v glavnem mestu vladala anarhija. 14 junija napadejo staro utrdbo, takrat zapor, Bastillijo, ki je bila simbol absolutizma. Kralj spet prikliče k sebi svojega ministra, Nickerja. -
Konec absolutizma in noč 4. avgusta
Pod vodstvom vojvode de La Fayette, Državni zbor inprovizira nastanek nacionalne garde in nastanek prvih trobarvnih zastav. Zelo hitro zavlada anarhija. Jeza kmetov na podežlju se je večala in začeli so uničevati in zažigati domove fevdalcev. Čez noč 4. avgusta je Državni zbor govoril o načinu kako nehati te nemire in postopoma so ukinili vse fevdalne pravice. 11.avgusta je bil sprejet odlok o civilni in ekonomski enakosti. -
Listina o človekovih pravicah
- avgusta je bila sprejeta listina o človekovih pravicah. Pokriva osnovne Človekove pravice kot so pravica svobode in varnosti, enakost pred zakonom in princip vladaja ljudstva.
-
Kraljev beg
Kraljeva situacija se je zakomplicirala. Njegovi zavezniki mu niso pomagali in vse bolj je bil osovražen v Parizu. 21. junija 1791 pa je bila kraljeva postelja prazna. Pobegnil je z družino vendar so ga ujeli. La Fayette, Bailly in Beauharnais so si izmislili izgovor o ugrabitvi ,da bi ga zaščitili. Ampak noben ni bil preslepljen in kralju so odvzeli kraljevski naziv. -
Kraljeva usmrtitev
- avgusta 1792 so v Tuileries odkrili skrivno omaro, ki je vsebovala dokumente s pogovori med Ludvikom XVI in drugimi evropskimi državami. Izvršil se je torej sodni postopek proti kralju, in skoraj v enem glasu so odločili da je Louis Capet (Ludvig XVI) obtožen zarote proti varnosti države. Tako so ga obsodili na smrt in 21. januarja 1793 je bil gijotiniran. Po tem dejanju je Anglija naredila prvo koalicijo proti Franciji (Anglija, Avstrija, Prusija, Španija, Nizozemska, Portugalska in Rusija)
-
Državni udar
Po Bonaparteovi vrnitvi iz Italije je 9 novembra 1799 izvedel državni udar in si prisvojil državo. To je tudi letnica konca francoske revolucije. Francija je postala cesarstvo.
