-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je obdobje v zgodovini človeštva, ki se je začelo s pojavom prvega hominida pred približno 7 milijoni let in se končalo s pojavom pisave okoli 3000 pr. n. št. V tem obdobju se je človeška vrsta razvijala in spreminjala ter se prilagajala različnim okoljem in pogojem. V zgodnji prazgodovini so bili hominidi lovci in nabiralci, ki so prebivali v jamah in na prostem ter se prehranjevali z divjimi rastlinami in živalmi. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij je bil kompleksen proces, ki se je začel pred približno 5000 leti na območju Srednjega vzhoda, zlasti v Mezopotamiji in Egiptu. Ti dve regiji sta bili zgodovinsko pomembni zaradi svoje geografske lege ob velikih rekah, ki so zagotavljale obilo vode za namakanje polj in plovbo, ter zaradi svojih naravnih virov, kot so kamnolomi, les, kovine in sol. -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek je obdobje v zgodovini človeštva, ki sega od izuma pisave v Mezopotamiji okoli leta 3500 pr. n. št. do padca rimskega cesarstva leta 476 po n. št. V tem obdobju so se pojavile in razvile nekatere največje civilizacije, kot so egipčanska, grška in rimska civilizacija. Stari vek je bil ključno obdobje v zgodovini človeštva, ki je postavilo temelje za nadaljnje razvoje civilizacij in kulture ter vplivalo na skoraj vsak vidik življenja danes. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predhomerska doba je obdobje v zgodovini Grčije pred obdobjem, ki ga poznamo kot "homeriško dobo", to je pred 8. stoletjem pr. n. št. V tem obdobju so bile na ozemlju današnje Grčije številne manjše in večje kulture, kot so Mikenčani, Minijci, Kretani in drugi. Med predhomersko dobo so bile na ozemlju Grčije razvite različne oblike umetnosti, kot so kiparstvo, slikarstvo in keramika. Poleg tega so bile razvite tudi druge dejavnosti, kot so trgovina, ribištvo in kmetijstvo. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Obdobje temne dobe je nastalo po padcu Mikenškega kraljestva in nekaterih drugih civilizacij na ozemlju Grčije. Ta proces je povzročil drastično zmanjšanje populacije in osiromašenje gospodarstva. Posledično se je zmanjšalo tudi število mest, ki so se skrčila ali celo izginila. V tem obdobju so se razvile nove oblike vladavine, kot so aristokratske oligarhije, in se povečala vloga vojske v družbi. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Nastanek grških polisov sega v zgodnjo arhaično obdobje Grčije, ko so se v vaseh začeli razvijati novi načini organizacije in vladanja. Vsi prebivalci določene vasi so se zbrali na trgu, kjer so se dogovarjali o skupnih zadevah in sprejemali odločitve. Te vasi so se kasneje razvile v večje in močnejše enote, ki so jih imenovali polisi. Polisi so bili majhne, a neodvisne države, ki so imele svojo vlado in zakone. V vsakem polisu so se razvile lastne politične, ekonomske in kulturne tradicije. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
V tem obdobju so se grška mesta-države, imenovana polisi, začela razvijati in postajati pomembni centri politične, gospodarske in kulturne dejavnosti. V tem obdobju so se ustanovile številne kolonije po celotnem Sredozemlju, kar je omogočilo razvoj trgovine in povečanje bogastva v Grčiji. To je tudi pripomoglo k razvoju grške umetnosti, kot so kiparstvo, slikarstvo in arhitektura. Umetniška dela so bila pogosto posvečena grškim bogovom in boginjam, kar je bilo pomembno v grški religiji. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Rim je bil po legendi ustanovljen leta 753 pr. n. št. po volji boginje Jupiterja, ki je Romulusa in Rema postavila za ustanovitelja mesta. Po legendi sta bila brata Romulus in Remus, ki sta bila po vrsti pastirja in vojak, in sta se odločila, da ustanovita mesto na območju, kjer sta bila kot dojenčka odložena ob reki Tiberi. Vendar se je njun odnos zaradi nesoglasij hitro poslabšal in Romulus je Remusa ubil, da bi postal prvi kralj Rima. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska Republika
in 27 pr. n. št., ko je bil rimski imperij ustanovljen pod vodstvom cesarja Avgusta. V tem obdobju je Rim bil v bistvu republika, v kateri so oblast izvajali izvoljeni predstavniki ljudstva in so vladarji morali podrediti zakonu. V zgodnji fazi Rimske republike so bile oblasti v rokah patricijev, aristokratskih družin, ki so imele večino politične in gospodarske moči v državi. Vendar so se kasneje pojavile tudi plebejske skupine, ki so zahtevale večje politične pravice in enakost pred zakonom. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
To obdobje se imenuje klasično zaradi izjemne umetnosti, arhitekture, filozofije, literature in politike, ki so jo ustvarili antični Grki. V tem obdobju so se grške mesta-države, kot so Atena in Sparta, povečale in postale pomembni centri kulture, gospodarstva in politike. Atenska demokracija je postala ena najbolj znanih demokracij v zgodovini. Filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, so razvijali svoje miselne sisteme, ki so pripomogli k razvoju filozofije in znanosti. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile vrsta vojaških konfliktov med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Najbolj znana in pomembna med njimi je bila druga grško-perzijska vojna, ki se je odvijala med letoma 480 in 479 pr. n. št. Perzijci, ki so bili takrat ena najmočnejših držav na svetu, so želeli osvojiti Grčijo in razširiti svoje ozemlje. Grki so se temu uprli in se organizirali v zveze, kot sta bili Atenska in Peloponeška zveza, da bi se zoperstavili perzijskim invazijam. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. postal pa je znan po svojem osvajalskem pohodu, ki je trajal le deset let, v katerem je osvojil ogromna ozemlja in ustanovil eno največjih cesarstev v zgodovini. Aleksander se je rodil leta 356 pr. n. št. kot sin makedonskega kralja Filipa II. in njegove žene Olimpije. Postal je kralj Makedonije leta 336 pr. n. št., ko je njegov oče umrl. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini Grčije, ki je sledilo klasični dobi in se je začelo s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in se končalo z rimsko osvojitvijo Grčije leta 146 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z razširitvijo grške kulture in vpliva po vsem Sredozemlju in bližnjevzhodnem svetu. Helenistična Grčija je bila značilna po novih umetniških in arhitekturnih trendih, ki so se razvili iz klasične Grčije, vendar so bili bolj razkošni in dekorativni. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Prva punska vojna je trajala od leta 264 pr. n. št. do 241 pr. n. št. in se je končala z rimsko zmago in prevzemom Sicilije. V drugi punski vojni, ki je trajala od leta 218 pr. n. št. do 201 pr. n. št., je vodilni kartaginski general Hanibal prečkal Alpe in napadel Rim, vendar se mu ni uspelo dokončno zlomiti rimskega imperija. Tretja punska vojna, ki je trajala od leta 149 pr. n. št. do 146 pr. n. št., se je končala z uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Rimska Grčija se nanaša na obdobje v zgodovini rimskega cesarstva, ko je bila Grčija ena izmed njegovih provinc. Rimljani so Grčijo osvojili v drugem stoletju pr. n. št. in tako pridobili bogato dediščino grške kulture in filozofije. V rimskem obdobju je Grčija postala pomembna kulturna središča, ki je ponujala široko paleto umetnosti in izobraževanja za rimsko elito. Rimljani so prevzeli grško umetnost, literaturo, filozofijo in arhitekturo in jih vključili v svojo kulturo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, politik in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Bil je pomemben voditelj Rimske republike, ki se je uspešno boril v vojnah in pridobil pomembna ozemlja za Rimsko imperijo. Med letoma 58 in 50 pr. n. št. je vodil vojne v Galiji, ki so Rimskemu imperiju prinesle velike ozemeljske pridobitve. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in vojskovodja, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Postal je prvi rimski cesar in vladal od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Avgust se je vzpenjal po politični lestvici v času rimske krize, ki je sledila propadu Rimske republike. S pomočjo vojske in spretnih političnih potez je Avgust uspel združiti Rimsko imperij in vzpostaviti stabilen politični sistem, ki je temeljil na avtokratski oblasti. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko Cesarstvo
V času rimskega cesarstva je bil Rimski imperij največja država v zgodovini in je vladal večjemu delu Evrope, Azije in Afrike. Cesarstvo je bilo organizirano na principu absolutne monarhije, kjer je bil cesar vrhovni vladar z absolutno oblastjo. Rimsko cesarstvo je bilo znano po svoji mogočni vojski, pravnem sistemu, arhitekturi in kulturi, ki se je razvijala na področju umetnosti, književnosti, filozofije in religije. -
1 CE
Začetek Krščanstva
Začetek krščanstva se nanaša na obdobje, ko se je pojavila nova religija, ki je temeljila na veri v Jezusa Kristusa kot božjega sina in odrešenika sveta. Krščanstvo se je razvilo v prvih stoletjih našega štetja v Rimskem imperiju, ki je takrat vladal nad večini Zahodne civilizacije. Krščanstvo se je začelo kot majhna judovska sekt v Palestini, a se je kmalu razširilo po vsem Rimskem imperiju in postalo pomembna sila v družbi. -
324
Rimski Imperij - Zahod
Rimski imperij na zahodu je obsegal ozemlje, ki je vključevalo danes zahodno Evropo, severno Afriko in del Britanije. Rimski imperij na zahodu se je razvil iz rimske republike ko je cesar Avgust v 1. stoletju pr. n. št. prevzel oblast in začel obdobje rimskega cesarstva. Rimski imperij na zahodu je bil v svojem vrhuncu ena največjih in najbolj razvitih civilizacij v zgodovini. Njegove državne ustanove, arhitektura, zakonodaja in druge dosežke so vplivale na družbo, kulturo in umetnost na zahodu. -
324
Rimski Imperij - Vzhod
Rimski imperij na vzhodu, znan tudi kot Bizantinsko cesarstvo, je bil naslednik rimskega imperija in se razprostiral na območju vzhodnega Sredozemlja. Njegovo središče je bil Konstantinopel, ki je bil ustanovljen leta 330 n. št. in je postal glavno mesto Bizantinskega cesarstva. Bizantinsko cesarstvo je bilo eno največjih in najbolj razvitih cesarstev v zgodovini, z velikim vplivom na kulturo, umetnost, znanost, trgovino in politiko na območju vzhodnega Sredozemlja in Balkana. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo po razdelitvi rimskega cesarstva na zahodnega in vzhodnega. Ime izvira iz grške besede Byzantium, ki je bilo prvotno ime mesta, ki je bilo kasneje preimenovano v Carigrad. Cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 324 n. št. pod vodstvom cesarja Konstantina Velikega in je trajalo do leta 1453, ko ga je osvojil Osmanski imperij. -
380
Krščanstvo
Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa in njegovih učencev. Krščanstvo se je razvilo v 1. stoletju na Bližnjem vzhodu, medtem ko je bil rimski imperij na vrhuncu moči. Jezus Kristus je bil rojen v Betlehemu v Judeji okoli leta 4 pr. n. št. in je vodil svoje učence po Galileji in Judeji ter oznanjal evangelij Božje ljubezni in milosti. Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi učenci nadaljevali njegovo delo in širili krščansko vero po vsem svetu. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega Cesarstva
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva se je začel v 4. in 5. stoletju n. št., ko so ga začele ogrožati invazije barbarov in notranje politične nestabilnosti. V 5. stoletju n. št. so se barbari, kot so Huni, Ostrogoti, Vandali in Langobardi, naselili v zahodnem delu cesarstva in ga razdejali. V tem času so bila rimska mesta opuščena, infrastruktura je propadla, trgovina je zamrla in ljudje so se začeli seliti na podeželje. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Srednji vek je obdobje v zgodovini zahodne Evrope, ki je trajalo od padca rimskega cesarstva v 5. stoletju do začetka renesanse v 15. stoletju. V tem obdobju so se oblikovale nove državne in cerkvene strukture ter se razvile nove kulture in umetnosti. V srednjem veku so bile vladajoče oblike organizacije zelo raznolike, od feudalnih sistemov do monarhij in cesarstev. Cerkev je igrala pomembno vlogo v srednjeveški družbi in politiki ter je bila najmočnejša institucija v Evropi. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal v obdobju med letoma 527 in 565 n. št. Med njegovo vladavino je Bizantinsko cesarstvo doživelo obdobje obnove in razcveta. Justinijan je izvajal pomembne reforme na področju prava, jezika, arhitekture in vojaške organizacije. Najpomembnejši dosežek Justinijanovega obdobja je bila izgradnja cerkve Hagia Sophia v Carigradu, ki je bila največja cerkev na svetu in je postavila standard za bizantinsko arhitekturo. -
622
Začetek Islama
Začetki Islama segajo v 7. stoletje, ko se je Mohamedu v Mečki pojavil angel Gabrijel, ki mu je razkril božjo besedo, ki je kasneje bila zapisana v sveto knjigo Koran. Mohamed je začel propovedovati islamsko vero med svojimi somišljeniki, ki so mu sledili, in tako se je Islam razširil po Arabiji in nato po vsem svetu. Islamska vera je hitro rasla v moč in se razširila na številna ozemlja, vključno s Severno Afriko, Srednjo Azijo, Bližnjim vzhodom in deli Evrope. -
Period: 628 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodovinska slovanska država, ki je nastala v 7. stoletju na ozemlju današnje Avstrije, Slovenije in Italije. Ustanovil jo je slovanski vladar Karant, ki je združil več manjših slovanskih plemen. Glavno mesto Karantanije je bilo Karnburg, ki se nahaja na današnjem avstrijskem Koroškem. Karantanija je dosegla vrhunec v 8. in 9. stoletju, ko je vladal knez Borut, pod katerim je bilo ozemlje Karantanije najbolj razvito in močno. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista (špansko "osvajanje nazaj") je bilo obdobje dolgotrajnega vojaškega spopada med krščanskimi kraljestvi in muslimanskimi vladarji na Iberskem polotoku med 8. in 15. stoletjem. Muslimanski kalifat, ki se je začel leta 711, je osvojil velik del Iberskega polotoka, vključno z delom današnje Španije in Portugalske. Krščanska kraljestva so se med seboj pogosto borila, vendar so se v 11. stoletju začela združevati proti muslimanski prevladi. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Leta 800 je papež Leon III. v Rimu kronal Karla Velikega za rimskega cesarja. S tem se je začel nov obdobje v evropski zgodovini, ki ga imenujemo Srednji vek. Karl Veliki je bil kralj Frankov, ki je vladal v obdobju od leta 768 do 814. Bil je vodja vojske, državnik in vpliven patron znanosti in umetnosti.Z združitvijo krščanstva in rimskega cesarstva je Karl Veliki izrazil svoj politični program in svoj namen, da ustanovi enotno krščansko cesarstvo v Evropi. -
1054
Velika Shizma
Velika shizma (1054) je bila razkol med Vzhodno in Zahodno krščansko cerkvijo, ki se je začel zaradi teoloških, liturgičnih in političnih razlik med Rimsko (Zahodno) in Konstantinopolsko (Vzhodno) Cerkvijo. Med ključnimi spornimi vprašanji so bili uporaba kruha ali močenega kruha pri obhajilu, poudarek na papeževi oblasti, poročanje vzhodnih krščanskih cerkva oziroma patriarhov Rimu ter uporaba filioque v veroizpovedi. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile vojne, ki so jih organizirali krščanski voditelji, da bi osvobodili Sveto deželo in druge kraje v Vzhodnem Sredozemlju izpod muslimanske oblasti. Med najbolj znanimi križarskimi vojnami sta prva in četrta, med katerima so križarji zavzeli Jeruzalem in vzpostavili križarske države na območju današnjega Sirije, Libanona in Palestine.Križarske vojne so pustile globoke posledice na odnosih med krščansko in muslimansko civilizacijo, pa tudi znotraj krščanskega sveta. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja. Humanizem se je osredotočal na obuditev antične grške in rimske kulture ter poudarjal pomembnost človeškega razuma in posameznika. Medtem je renesansa poudarjala človeško naravo, humanistično izobraževanje in umetnost, ter razvijala perspektivo in tehnike slikanja in kiparstva. To obdobje je prineslo veliko sprememb na področju umetnosti, znanosti, literature in filozofije ter vplivalo na prihodnje generacije in kulturne gibanja. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili srednjeveški plemiči in vladarji na območju današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Ime Celjski grofje izhaja iz kraja Celje, kjer so imeli svoj glavni dvorec. V 14. in 15. stoletju so bili med najvplivnejšimi plemiškimi rodbinami v Srednji Evropi. Med njihovo vladavino so se razvili številni kulturni, gospodarski in vojaški dosežki. Celjski grofje so bili pomembni v bojih proti Osmanskemu cesarstvu in kot zavezniki svetega rimskega cesarstva. -
1348
Epidemija Kuge
Epidemija kuge je bila ena najhujših epidemij v zgodovini človeštva. Pojavila se je v srednjem veku v srednji Aziji in se v naslednjih desetletjih razširila po Evropi, Aziji in Severni Afriki, pri čemer je pobila veliko število ljudi. Prva znana epidemija kuge se je pojavila v 6. stoletju v Bizantinskem cesarstvu, medtem ko je bila najbolj smrtonosna epidemija kuge v 14. stoletju, ko je umrlo približno 25 milijonov ljudi, kar je predstavljalo približno tretjino takratne evropske populacije. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so bili stalna grožnja za Evropo vse od 11. stoletja, ko so se Turki začeli širiti iz Azije v Sredozemlje. V 15. in 16. stoletju so Turki uspeli zavzeti velik del Balkana, vključno z večjimi mestnimi središči kot so Carigrad, Solun in Beograd. Turški vpadi so imeli velik vpliv na evropsko zgodovino in so prispevali k oblikovanju moderne Evrope, saj so povzročili politično in kulturno preobrazbo ter spodbudili vzpon evropskih držav in njihovo upiranje turškim napadom. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja je povezan z imenom nemškega izumitelja Johanna Gutenberga, ki je v 15. stoletju razvil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. Ta izum je omogočil hitro in učinkovito množenje besedil in z njim se je začela doba množičnega tiskanja knjig. Gutenbergov tiskarski stroj je s tem pomembno prispeval k širjenju znanja in idej ter je imel velik vpliv na razvoj humanistične misli in reformacije v 16. stoletju. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. z vojsko zavzel Konstantinopel, prestolnico Bizantinskega cesarstva. To je pomenilo konec Bizantinskega cesarstva in začetek osmanske vladavine na tem območju. Ta dogodek je imel velik vpliv na zgodovino Evrope in sveta, saj je osmansko cesarstvo postalo velika sila na Bližnjem vzhodu in jugovzhodni Evropi ter je imelo velik vpliv na svetovno zgodovino v naslednjih stoletjih. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
V zgodovini so se pojavljali kmečki upori v različnih časih in krajih. V Evropi so bili najbolj znani kmečki upori v 14. in 15. stoletju, ko so se kmetje upirali svojim gospodarjem in vladarjem zaradi slabih delovnih pogojev, obdavčitev in drugih oblik zatiranja. Med najpomembnejšimi kmečkimi upori v Evropi so bili upor leta 1381 v Angliji, Husitske vojne v Češki v 15. stoletju, in kmečki upori v Nemčiji, kot na primer Veliki kmečki upor leta 1525. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski pomorščak Krištof Kolumb na čelu španske ekspedicije s tremi ladjami prečkal Atlantski ocean in odkril Novi svet. Kolumbova ekspedicija je priplula na Bahame in odkrila tudi Karibe ter del Srednje in Južne Amerike. Ta dogodek je pomemben prelomnica v zgodovini sveta, saj je bil začetek velikih sprememb v medsebojnih odnosih, izmenjavi kultur in gospodarskih odnosov med Starim in Novim svetom. -
Period: 1492 to
Novi vek
Novi vek je obdobje v zgodovini Evrope, ki je trajalo od 16. do 18. stoletja in je sledilo srednjemu veku ter predhodilo moderni dobi. V tem obdobju so se zgodile pomembne družbeno-politične, kulturne in gospodarske spremembe, ki so vplivale na nadaljnji razvoj Evrope in sveta. Novi vek je zaznamovala velika geografska odkritja in kolonizacija, ki je odprla nove trgovske poti in omogočila razvoj globalne ekonomije. -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju in je imelo za cilj reformo Katoliške cerkve. Gibanje je vodil nemški menih Martin Luther, ki je kritiziral prakse Cerkve, kot so prodaja odpustkov, maščevanje in celibat duhovnikov. Njegove ideje so vplivale na širši gibanje, ki je privedlo do razcepa krščanske cerkve na katoliško in protestantsko vejo ter do vzpona številnih reformacijskih gibanj po Evropi. -
1550
Prva slovenska tiskana knjiga
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem in abecednik, ki sta bila natisnjena leta 1550 v Tübingenu na pobudo protestantskega reformatorja Primoža Trubarja. V knjigi je bil predstavljen krščanski nauk v slovenskem jeziku, kar je bilo pomembno za razvoj slovenskega knjižnega jezika in kulture. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil sporazum med katoliškimi in protestantskimi knezi nemškega cesarstva leta 1555, ki je priznal uradno obstoj protestantizma v Nemčiji. Vsaka kneževina je imela svobodo pri izbiri vere in se ni smela prisiliti k sprejemanju druge vere. Mir je začasno rešil verske spore v Nemčiji, vendar so se ti kasneje še naprej stopnjevali in pripeljali do tridesetletne vojne. -
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta bila delo protestantskega reformatorja Primoža Trubarja v 16. stoletju. Slovnica z naslovom "Abecedarium, ali nauk za vsak dan" je izšla leta 1550, prevod Svetega pisma pa je bil prvič objavljen v treh delih med letoma 1582 in 1584 ter nosi naslov "Cerkveni zbornik". Trubarjevo delo je bilo pomembno za razvoj slovenskega knjižnega jezika in kulture ter za utrditev slovenskega narodnega zavesti. -
Period: to
Ludvik XIV. in Absolutizem
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Bil je zelo močan vladar, ki je uvedel absolutno monarhijo, kar pomeni, da je imel kralj popoln nadzor nad vsemi aspekti vladanja in države. Ludvik XIV. je bil znan tudi po svoji državni propagandi, ki je izpostavljala njegov ugled in veljavo ter moč Francije. Pod Ludvikom XIV. se je Francija močno razvila in postala vodilna evropska sila. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo obdobje v evropski zgodovini, ki je trajalo od zgodnjega 18. do sredine 19. stoletja. Gre za obdobje, v katerem so se intelektualci in filozofi osredotočili na razum, znanost in družbeni napredek. Glavne ideje Razsvetljenstva so bile razum, svoboda, enakost in napredek, ki naj bi jih uresničila družba s pomočjo razsvetljenega vodstva. Razsvetljenstvo je prav tako prineslo nove tehnološke in znanstvene dosežke, kot so parni stroj, elektrika in teorija gravitacije. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. V času svojega vladanja je uvedla številne reforme na področju zakonodaje, izobraževanja, vojske in uprave, zaradi česar je veljala za eno najbolj sposobnih vladarjev na Habsburškem imperiju. Med njenimi najpomembnejšimi dosežki so reforme prava, s katerimi je poenotila zakonodajo po celotnem imperiju, ter reforme v šolstvu, s katerimi je ustanovila nov univerzitetni sistem. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je bila obdobje v zgodovini, ki se je začelo v drugi polovici 18. stoletja in se je nadaljevalo v prvi polovici 19. stoletja. Revolucija je pomenila prehod iz ročne proizvodnje k strojni proizvodnji, kar je prineslo večjo učinkovitost in produktivnost. Ključni dejavniki so bili uvedba parnega stroja, uporaba novih materialov, kot so jeklo in železo, izboljšave v tekstilni proizvodnji in izboljšave v prometnem sektorju, predvsem z izgradnjo železniških prog. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski general, ki se je v času francoske revolucije in po njej povzpel na oblast. Bil je eden najuspešnejših vojskovodij v zgodovini ter ustanovitelj Francoskega cesarstva. Njegove vojaške zmage in področja oblasti so se raztezale po večini Evrope, dokler ni bil leta 1815 poražen v bitki pri Waterlooju. -
Nastanek Združenih držav Amerike
Združene države Amerike so nastale kot posledica osamosvojitvene vojne, ki se je začela leta 1775 in se končala leta 1783 z britansko priznanjem ameriške neodvisnosti. Na ustanovitveni listini, Deklaraciji neodvisnosti, ki jo je podpisalo 56 delegatov, so bile zapisane osnovne vrednote nove države, kot so svoboda, enakost in pravica do lastnine. Sprejete so bile tudi Ustava in Listina o pravicah, ki sta določili temeljne zakonodajne in ustavne postopke ter zagotovili pravice državljanov. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila zgodovinski dogodek, ki se je odvijal v Franciji. Zaznamovala ga je sprememba političnega in družbenega sistema v državi, ki je odpravila staro monarhijo in uvedla republiko. Med najpomembnejšimi dogodki revolucije so bili padec Bastilje, uvedba ljudske suverenosti, ukinitev starodavnih privilegijev, uvedba moderne državne uprave in ustanovitev nacionalne garde. V Franciji je vladala nestabilnost in kaos, ki sta trajala več let. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ki je vključevala večino današnje Slovenije, del Hrvaške in manjši del Italije. Ustanovil jih je Napoleon Bonaparte po osvojitvi teh ozemelj v okviru Napoleonovih vojn. Ilirske province so imele svojo upravo, sodstvo in vojsko ter so bile pomemben korak k modernizaciji in enotnosti slovenskega naroda. -
Period: to
Metternichov Absolutizem
Metternichov absolutizem je bila politična doktrina, ki jo je razvil avstrijski državnik Klemens von Metternich v 19. stoletju. Metternich je zagovarjal močno centralizirano avtoritarno oblast, ki bi se borila proti političnim reformam in liberalizmu. V svojem času na oblasti je Metternich uporabljal politično represijo, cenzuro in špijonažo, da bi ohranil politično stabilnost v Avstriji in v drugih delih Evrope. -
Kongres Svete alianse v Ljubljani
Kongres Svete alianse se je res sestal v Ljubljani leta 1821. Na kongresu so se sestali voditelji nekaterih evropskih držav in razpravljali o krepitvi absolutne oblasti in preprečevanju revolucionarnih gibanj. Glavni gostitelj kongresa je bil avstrijski kancler Metternich. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Bil je dolgoletni vladar Avstro-Ogrske in med drugim sprejel številne reforme ter se soočil s številnimi izzivi, kot so bili prva in druga svetovna vojna ter notranji nemiri v imperiju. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je bilo zgodovinsko obdobje med letoma 1848 in 1849, ki je zajelo velik del Evrope in je bilo zaznamovano z valom revolucionarnih gibanj in nacionalnih bojev za osamosvojitev. V tem času so se tudi Slovenci aktivno vključili v politično dogajanje in si prizadevali za ustanovitev zedinjene Slovenije. Vendar so bile te ambicije zaradi nasprotovanja drugih narodov v avstro-ogrske monarhiji in zaradi omejenih političnih pravic zatrti. -
Period: to
Bachov Absolutizem
V obdobju Avstro-Ogrske se je oblikovala politika Bachovega absolutizma, ki je sledila cilju centralizacije in germanizacije države. Bachova vlada je bila znana po represivnih ukrepih proti slovenskemu narodnemu gibanju in drugim narodnostnim skupinam v Avstriji. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je bila obdobje napredka v proizvodnji in tehnologiji, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in trajalo do začetka 20. stoletja. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi izumi in tehnološkimi napredki, ki so spremenili način proizvodnje in življenja ljudi. Med najpomembnejšimi izumi tega obdobja so bili notranje zgorevalne motorji, žarnice, telefon, gramofon, kinematograf, letalo, avtomobil in še veliko več. -
Nastanek kraljevine Italije
Nastanek kraljevine Italije se je zgodil leta 1861, ko so se v enotno državo združile različne italijanske državice in dežele pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Je bila oborožen spopad med severnimi in južnimi državami ZDA. Vojna se je začela po tem, ko so južne države razglasile neodvisnost od Združenih držav Amerike in ustanovile Konfederacijske države Amerike. Vzrok za vojno je bil spor o suženjstvu, saj so se južne države zavzemale za ohranitev te prakse, medtem ko so se severne države zavzemale za njeno odpravo. Po dolgem in krvavem spopadu so severne države zmagale, suženjstvo pa je bilo dokončno odpravljeno s Konfederacijsko ustavo. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Nastanek Avstro-Ogrske se je zgodil leta 1867, ko sta se Avstrija in Madžarska združili v dvojno monarhijo, ki je bila sestavljena iz dveh enakopravnih držav s skupnim vladarjem - avstrijskim cesarjem, ki je bil obenem tudi madžarski kralj. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko so se nemške države po zmagi nad Francijo v vojni za enotnost Nemčije združile pod vodstvom Prusije v eno državo. Pruski kralj Viljem I. je bil kronan za nemškega cesarja v dvorani ogledal v palači Versailles. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik, pisatelj in politik. Postal je znan kot vodja slovenskega narodnega gibanja v Mariboru po prvi svetovni vojni ter kot začetnik boja za severno mejo in utemeljitelj Slovenske vojske. V času Kraljevine SHS je bil poveljnik obrambnih sil na severnem delu slovenskega ozemlja in je bil ključen pri dogodkih, ki so privedli do priključitve Maribora k takratni Kraljevini SHS. -
Atentat na Avstro-Ogrskega preostolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu in je bil izveden s strani članov skupine Mlada Bosna, ki so jih podpirali srbski nacionalisti. Atentat je bil povod za izbruh prve svetovne vojne. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1914 in 1918. Vojna je bila izbojevana predvsem v Evropi, a so v njej sodelovale tudi države iz drugih delov sveta. Glavni vzrok za vojno so bile politične in gospodarske napetosti med velesilami ter imperializem. Vojna je prinesla veliko trpljenja in smrti ter imela dolgoročne posledice za svetovno zgodovino. -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila del prve svetovne vojne in se je odvijala na ozemlju Kranjske in Primorske med letoma 1915 in 1917. Na eni strani so se borile avstro-ogrske enote, na drugi pa italijanske. Fronta je potekala ob reki Soči in je bila zelo zahtevna zaradi gorskega terena, slabih vremenskih razmer ter napak pri načrtovanju in izvajanju napadov. Na obeh straneh je umrlo veliko vojakov, okoli 300.000, in fronta je veljala za eno najbolj krutih in krvavih bitk prve svetovne vojne. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je bila revolucija, ki se je začela leta 1917 v Rusiji in je vodila do padca ruskega carstva ter vzpostavitve Sovjetske zveze. Bila je sestavljena iz dveh glavnih revolucij: februarske revolucije, ki je prisilila carja Nikolaja II. k abdikaciji, ter oktobrske revolucije, ki je vodila do prevzema oblasti s strani boljševikov pod vodstvom Vladimira Lenina. -
Period: to
Sodobnost
Sodobnost je obdobje v zgodovini, ki se začne v 19. stoletju in sega do danes. V tem obdobju so se zgodile številne družbene, politične in tehnološke spremembe, ki so vplivale na življenje ljudi po vsem svetu. V sodobnosti je prišlo do velikega napredka na področju znanosti in tehnologije, kot so elektrifikacija, razvoj računalnikov, internet in mobilne naprave. To je prineslo nove oblike komunikacije, spremenilo način dela in življenja ljudi ter vplivalo na globalno gospodarstvo. -
Država slovencev, hrvatov in srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (kratica SHS) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne in je trajala do leta 1929, ko se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Bila je sestavljena iz Slovenije, Hrvaške in Srbije ter manjših ozemelj drugih južnoslovanskih narodov. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne, leta 1918, kot združena država Južnih Slovanov. Leta 1929 je bila preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in obstajala do svoje razpustitve leta 1941 v času druge svetovne vojne. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Na Pariški mirovni konferenci so se zbrali zavezniki, ki so zmagali v prvi svetovni vojni, in sklenili mirovne sporazume z različnimi državami, ki so bile vpleteni v vojno. Konferenca je potekala od januarja 1919 do januarja 1920 v Parizu, in na njej so se odločali o prihodnosti Evrope in sveta. Glavni sporazum, ki je bil podpisan na konferenci, je bil Versajska mirovna pogodba med zmagovalci in Nemčijo. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Je obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so se v mnogih državah razvile gospodarske, kulturne in družbene dejavnosti. Ta izraz se uporablja predvsem za obdobje po prvi svetovni vojni, ko so bile nekatere evropske države še vedno v fazi obnove in okrevanja, medtem ko so druge, kot sta na primer ZDA in Japonska, doživele obdobje hitrega gospodarskega razvoja. So tudi čas modernizacije, urbanizacije in kulturnih sprememb, ki so vplivale na umetnost, modo, arhitekturo in glasbo. -
Trianonska pogodba - Meja v Prekmurju
Trianonska pogodba ni neposredno vplivala na mejo v Prekmurju. Na osnovi Pariške mirovne konference iz leta 1919 je bila namreč določena nova državna meja med Kraljevino SHS in Madžarsko, ki pa se ni dotikala Prekmurja. Mejo v Prekmurju so določili šele s sporazumom med Madžarsko in Kraljevino SHS 29. avgusta 1921, znanem kot Sporazum v Murski Soboti, po katerem je večina Prekmurja pripadla Kraljevini SHS. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil dogodek, ki se je zgodil leta 1920 na Koroškem in je bil odločilen za določitev meje med Avstrijo in Kraljevino SHS (kasneje Jugoslavijo). Na plebiscitu so se Korošci izrekli za priključitev k Avstriji, kar je povzročilo, da je jugoslovanska stran izgubila ozemlje, ki je pripadalo prejšnji Avstro-Ogrski. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem v Sovjetski zvezi se nanaša na obdobje Sovjetske zveze pod vodstvom Josefa Stalina med letoma 1924 in 1953. To obdobje je zaznamovalo povečanje državne kontrole nad gospodarstvom in družbo, izvajanje množičnih represij, političnih čistk in deportacij, ter uvedbo totalitarnega sistema. Stalinizem se je razvil iz marksizma-leninizma in bil predstavljen kot "nov korak" v komunistični revoluciji ter kot model za druge države, ki so se z njim strinjale. -
Velika gospodarska kriza
V Veliki gospodarski krizi, ki se je začela leta 1929, je prišlo do gospodarskega zloma na globalni ravni, ki je trajal več let. Kriza se je začela v Združenih državah Amerike in se nato hitro razširila po svetu ter povzročila množično brezposelnost, padec proizvodnje in propad številnih podjetij. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Je bila politična ideologija. Temeljila je na nacionalističnih, rasističnih in avtoritarnih idejah ter zagovarjala prevlado nemške rase in njenega naroda. Nacistična stranka, ki jo je vodil Adolf Hitler, je leta 1933 prevzela oblast v Nemčiji in vzpostavila totalitarni režim. Ta je bil odgovoren za številne zločine, med njimi tudi holokavst - sistematično iztrebljanje šest milijonov Judov in milijone drugih ljudi, ki so jih nacisti označevali za manjvredne. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašizem v Italiji je bil totalitarni politični sistem, ki ga je vodil Benito Mussolini med leti 1922 in 1943. Fašistična stranka se je zavzemala za nacionalizem, autoritarnost in korporativizem. Mussolini je s pomočjo propagande in nasilja uveljavil fašistični režim, ki je zatiral politično opozicijo, ukinil svobodo tiska ter razvijal velik vojaški in imperialistični projekt. Italija se je v tem obdobju vključila tudi v drugo svetovno vojno na strani nacistične Nemčije. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila notranja vojna v Španiji med republikanci in nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca. Vojna se je začela, ko so nacionalisti poskušali prevzeti oblast v državi, ki jo je zaznamovala velika politična nestabilnost. Končala se je s porazom republikancev in vzpostavitvijo fašistične diktature pod vodstvom Franca. Vojna je imela tudi mednarodne razsežnosti, saj so v njej sodelovali prostovoljci iz različnih držav, vključno s Slovenci. -
Period: to
Druga svetovna vojna
V vojno so bile vpletene skoraj vse velike svetovne sile in je bila najbolj razsežen konflikt v zgodovini. Glavni vzroki za vojno so bili širitev nacistične Nemčije in njenih zaveznikov, japonska imperialistična politika na vzhodu in posledice prve svetovne vojne, kot so gospodarska kriza, nacionalizem in fašizem. Vojna se je končala z zmago zavezniških sil, ki so sestavljale Združene narode, nad osiromašeno Nemčijo in Japonsko ter s podpisom mirovnih pogodb, ki so oblikovale nov svetovni red. -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
Peter Josić
-"- NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Nemško kopensko vojsko je 6. aprila 1941 napadla Kraljevino Jugoslavijo, ob pomoči svojih zaveznic Italije, Madžarske in Bolgarije. Napad se je začel brez vojne napovedi in bil izveden hkrati z zračnim napadom na Beograd, ki je povzročil veliko število žrtev in uničenja. V samo nekaj dneh je bila Jugoslavija poražena in razkosana med zavezniške države. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila država v Jugovzhodni Evropi, ustanovljena po prvi svetovni vojni. Njeni ustanovitelji so bili Srbi, Hrvati in Slovenci, kasneje pa se ji je pridružila tudi Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Država je bila razglašena za socialistično in federativno, z vodilno vlogo Komunistične partije Jugoslavije. Jugoslavija je prenehala obstajati leta 1991, ko so se njene republike osamosvojile. -
Nastanek OZN
OZN je bila jugoslovanska tajna služba, ki je delovala med drugo svetovno vojno in po njej vse do leta 1946. Namenjena je bila zbiranju obveščevalnih podatkov, uničevanju nasprotnikov in uveljavljanju komunistične oblasti. -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je obdobje zgodovine, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne in trajalo do konca 1980-ih. To obdobje je značilno z napetostmi med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njunima zaveznikoma in je bilo označeno s politično, gospodarsko in vojaško tekmo med kapitalističnim zahodom in komunističnim vzhodom. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna se je začela 25. junija 1950, ko je Severna Koreja, pod vodstvom Kim Il-sunga, napadla Južno Korejo, pod vodstvom predsednika Syngmana Rheea. Vojna se je končala 27. julija 1953 z dogovorom o premirju, vendar je formalni mirovni sporazum še vedno neizpolnjen. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951 in je bila prva mednarodna organizacija, ki je vključevala oba bivša sovražnika, Francijo in Nemčijo, ter njune zaveznike. Namen organizacije je bil spodbujanje gospodarskega sodelovanja in integracije med državami, ki so bile v preteklosti vpletene v spore glede premoga in jekla, kar naj bi preprečilo ponovitev vojnega konflikta. Organizacija je kasneje prerasla v Evropsko unijo. -
Londonski memorandum
Je bil sporazum med Združenim kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo in Kraljevino Jugoslavijo, ki je bil sklenjen v letu 1954. Namen sporazuma je bil urejanje razmer po koncu druge svetovne vojne in zmanjšanje vpliva Sovjetske zveze v Jugoslaviji. Sporazum je predvideval, da bo Jugoslavija ostala neodvisna in nevtralna ter se ne bo pridružila nobeni vojaški zvezi. Prav tako je bila določena tudi demilitarizacija Trsta in okoliških območij ter njegova delitev med Jugoslavijo in Italijo. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno gibanje držav, ki niso želele biti del blokovske delitve med Zahodom in Vzhodom med hladno vojno. Je bilo ustanovljeno leta 1961 na pobudo Jugoslavije, Egipta, Indije in Gane ter je raslo v gibanje več kot 100 držav. Glavni cilj gibanja je bil razvoj ekonomskih in političnih odnosov med državami ter uveljavljanje suverenosti in neodvisnosti držav v mednarodnih odnosih. Gibanje neuvrščenih še vedno obstaja, čeprav je izgubilo nekaj vpliva v poznejših letih. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s Pogodbo o Rimu. Bila je del večjega projekta, ki je vodil k ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je združila EGS, Evropsko skupnost za atomsko energijo in Evropsko skupnost za premog in jeklo. EGS je bila ustanovljena z namenom ustanovitve notranjega trga, ki je imel enotna pravila in ni imel trgovinskih ovir med državami članicami. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza se je zgodila med 16. in 28. oktobrom 1962, ko so ZDA odkrile, da je Sovjetska zveza namestila jedrske rakete na Kubi. To je privedlo do napetosti in strahu pred jedrsko vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo, vendar je kriza bila rešena, ko se je Sovjetska zveza strinjala, da bo umaknila rakete s Kube, ZDA pa so se strinjale, da ne bodo napadle Kube in da bodo odstranile rakete iz Turčije. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna je bila oboroženi konflikt, ki se je odvijal med leti 1955 in 1975 v Vietnamu, ter je vključeval boje med Južnim Vietnamom, podprtim zahodnimi zavezniki, in komunističnim Severnim Vietnamom, podprtim s strani Sovjetske zveze in Kitajske. Konflikt je bil del širšega konteksta hladne vojne in je privedel do več kot tri milijone smrtnih žrtev, vključno s civilisti, in je povzročil obsežno uničenje na obeh straneh. -
Ameriški pristanek na Luni
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko sta astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin stopila na površje Lune kot del misije Apollo 11. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Leta 1986 se je zgodila jedrska nesreča v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini. To je bil eden najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Nesreča se je zgodila, ko je eksperiment v enem od reaktorjev šel napačno, kar je povzročilo eksplozijo in izpust radioaktivnih snovi v okolje. Posledice so bile katastrofalne za okolje in zdravje ljudi, na območju nesreče pa so bile izvedene obsežne sanacijske akcije. -
Prve večstranske volitve
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so se zgodile leta 1990, po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije. Pred tem je bila Slovenija del enopartijskega sistema, v katerem je bila vladajoča stranka Zveza komunistov Jugoslavije. Na prvih volitvah je sodelovalo več političnih strank, med katerimi so bile najpomembnejše Demokratična zveza Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije in Slovenska kmečka zveza. Zmagala je Demokratična zveza Slovenije, ki je vodila Slovenijo vse do leta 2004. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije
Gre za osrednji dokument slovenskega osamosvajanja, saj je razglasil, da ima Slovenija pravico do samoodločbe in da preneha veljati vsaka drugačna ustavna ureditev, ki bi Slovenijo zavezala k drugi državi ali skupnosti. Deklaracija je bila podlaga za sprejetje Ustave Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 23. decembra 1991. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Na plebiscitu je 95 % udeležencev glasovalo za samostojnost Slovenije. To je bila ključna prelomnica v zgodovini Slovenije, saj je po plebiscitu sledil proces osamosvajanja in osamosvojitev Slovenije je bila razglašena 25. junija 1991. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta bili ključni procesi v Sloveniji in drugih državah vzhodne Evrope po padcu komunističnih režimov v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Denacionalizacija se nanaša na proces vračanja premoženja, ki so ga komunistične oblasti zasegle od državljanov in podjetij, nazaj v njihovo last. V Sloveniji je bil ta proces večinoma zaključen v 90. letih, vendar še vedno obstajajo posamezni primeri, ki so predmet sodnih postopkov. -
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti je pomenila uradno ločitev Slovenije od Jugoslavije in ustanovitev neodvisne države Slovenije. Razglasitev samostojnosti se je zgodila 26. junija 1991, potem ko so slovenski poslanci v parlamentu sprejeli ustavne spremembe, ki so dopuščale možnost osamosvojitve. Tako je Slovenija postala prva od šestih jugoslovanskih republik, ki se je odcepila od skupne države. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo je bil oborožen konflikt med Republiko Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado ter teritorialnimi enotami Srbije v juniju in juliju 1991. -
Sprejetje Slovenske ustave
Slovenska ustava je bila sprejeta na plebiscitu 23. decembra 1991, sprejel pa jo je Ustavodajni zbor Republike Slovenije 23. decembra 1991. Ustava je bila uveljavljena 23. decembra 1991 in predstavlja temeljni pravni akt Republike Slovenije. Vsebuje 160 členov in določa temeljne pravice in svoboščine državljanov, ureditev državne oblasti ter temeljne pravne in gospodarske podlage države. Ustava je bila večkrat spremenjena, nazadnje leta 2013. -
Evropska unija
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska zveza 27 držav članic v Evropi. Nastala je leta 1993 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) z združitvijo Evropskih skupnosti, katere cilj je bil okrepiti sodelovanje med državami članicami na različnih področjih, kot so trgovina, varnost, izobraževanje, zdravje in okolje. EU ima sedež v Bruslju, Belgija, ter ima skupno valuto, evro, ki ga uporablja 19 držav članic. -
Vključitev v NATO
Vključitev Slovenije v NATO se je zgodila leta 2004. 29. marca tega leta so se v Bruslju uradno pridružili Severnoatlantski zvezi kot sedma nova članica skupaj z Bolgarijo in Romunijo. To je bila pomembna prelomnica za Slovenijo, ki je s tem postala del najmočnejše vojaške zveze na svetu. S tem se je tudi utrdila varnostna politika Slovenije in zagotovilo se je zavezniki, ki lahko v primeru potrebe pomagajo zaščititi državo pred morebitnimi grožnjami ali agresijo. -
Priključitev Evropski uniji
Slovenija se je Evropski uniji pridružila 1. maja 2004 skupaj z devetimi drugimi državami, ki so se takrat pridružile EU. Pridružitev EU je bila za Slovenijo pomembna, saj je pomenila širitev trgovine, investicij in priložnosti za gospodarsko rast ter utrditev demokratičnih standardov in vladavine prava. Prav tako je Slovenija kot del EU pridobila pravico do soodločanja v procesih sprejemanja zakonodaje na ravni EU ter dostop do evropskih sredstev in programov. -
Vstop v euroobmočje
Slovenija je vstopila v euroobmočje in začela uporabljati evro kot uradno valuto 1. januarja 2007. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza je bila ena najhujših v zgodovini. Kriza se je začela v ZDA s propadom trga nepremičnin in širšo finančno krizo, ki se je nato hitro razširila po svetu. Posledice krize so bile velike izgube delovnih mest, izgube vrednosti nepremičnin in investicij ter splošno gospodarsko upočasnitev. V mnogih državah so bili sprejeti ukrepi za reševanje bančnega sistema in finančnega trga, vključno z masivnimi injekcijami denarja v gospodarstvo. -
Epidemija COVID-19
Epidemija COVID-19 je pandemija, ki je izbruhnila leta 2019 in se še vedno nadaljuje. Bolezen povzroča virus SARS-CoV-2 in se prenaša predvsem z neposrednim stikom z okuženimi ljudmi ali z zrakom, ki ga okuženi izdihujejo. Simptomi se lahko razlikujejo od blagih do hudih, pri nekaterih ljudeh pa lahko povzroči tudi smrt. Zaradi pandemije so mnoge države uvedle ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kot so omejitve gibanja, zaprtje javnih ustanov in gospodarskih dejavnosti ter omejitev druženja.