-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljave kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
rve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4. tisočletja pr.Kr. razvile na južnem delu Mezopotamije.
Poznamo Feničansko civilizacijo, civilizacije v Mezopotamiji, civilizacije na Kitajskem, Egipčansko civilizacijo, Judovsko civilizacijo in civilizacije v Indiji.
Razvilo se je namakalno poljedeljstvo. Značilna je bila razsoljena družba -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Mikenska doba ali mikenska civilizacija je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji Je prva napredna civilizacija v celinski Grčiji s svojimi veličastnimi državicami, mestno ureditvijo, umetniškimi deli in pisave. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba ali geometrično obdobje. Je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Majhne mestne države. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo. Nastali so polisi, grške mestne države, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska Republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu.
Glavno mesto je bilo Rim, jezik je bil latinščina. Ustanovili so rimski senat. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Glavni vzrok za grško-perzijske vojne so bila perzijska osvajalna prizadevanja in ker grški polisi niso plačevali davkov. Najmočnejši med njimi sta bili Atene. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.
Vladal je od oktobra 336 pr. n. št. do 10. junija 323 pr. n. št. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
prva punska vojna ( je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
druga punska vojnaje postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej;
tretja punska vojna se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo . Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julji Cezar
Julij Cezar se je rodil (po nekaterih podatkih s carskim rezom). Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak konzula Gaja Marija. Vladal je od oktobra 49 pr. n. št. do 15. marca 44 pr. n. št. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
rimski politik in prvi rimski cesar. Potem ko so republikanski zarotniki Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja. Vladal je od 16. januarja 27 pr. n. št. do 19. avgusta 14 n. št. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je obdobje starega Rima. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja. V cesarstvu so vladali cesarji. -
1 CE
Začetek krščanstva
Za začetek krščanstva lahko štejemo Jezusovo javno delovanje, okoli leta 33 našega štetja. Po Jezusovi smrti so njegov nauk širili njegovi učenci - apostoli -
324
Rimski imperij se razdeli na Z in V del
Zahodni del sta dobila najstarejši in najmlajši sin Konstantin II. in Konstans. Vzhodni del cesarstva s Konstantinoplom je dobil srednji sin Konstancij II. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel
Sedaj se imenuje Instanbul -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Preganjanje in ubijanje krščanskih vernikov se je končalo aprila leta 311, ko je cesar Galerij vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Leta 476 je Orest zavrnil zahtevo germanskih najemnikov za dodelitev ozemlja v Italiji in nezadovoljni najemniki, vključno s Heruli, so se uprli. Upor je vodil germanski častnik Odoaker. Cesarja Romula Avgustula so ujeli in prisilno upokojili. Njegova odstavitev se šteje kot uraden konec Zahodnega rimskega cesarstva. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5. in 6. stoletju do začetka novega veka v drugi polovici 15. stoletja. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek. V zgodnjem srednjem veku se je v Evropi odvijalo intenzivno preseljevanje ljudstev, predvsem Germanskih. Veliko večino Vzhodne Evrope so poselili Slovani. Frankovsko cesarstvo je pod rodbino Karolingov postalo velesila, vendar se je kmalu razcepilo -
Period: 500 to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi. a Na začetku klasične dobe je bila zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Vzhodnorimski cesar je bil od 1. avgusta 527 do svoje smrti leta 565. Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, pod katerega vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje, je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava -
622
Začetek Islama
Začetek islamskega štetja je 16. julij 622, z oznako 1. muharram 1. Leta se označujejo z AH
Islamski koledar -
Period: 623 to 828
Karantanija
je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega Cesarja
Kronanje je bilo 25. decembera 800,v
stari baziliki sv. Petra, Rim -
1054
Velika Shizma
Velika shizma označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek. Značilen je kip Davida.
Humanizem je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti. V ospredje je postavila človeka in ne Boga, ki ga je poudarjal srednji vek. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov
živijo še danes.
Moč in oblast Habsburžanov nad današnjim slovenskim prostorom je v 14. in 15. stoletju ogrozila drižina Celjskih grofov. -
1348
Epidemija Kuge
bila je pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi na slovenskem ozemlju so potekali od 15. do 16. stoletja. Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta 1408 vpadli so v Belo krajino in izropali okolico Metlike.Vpadi so trajali približno 200 let. Turki so nehali upadati po zgraditvi Vojne krajne in po bitki pri Sisku -
1450
Izum tiskarskega stroja
Tiskarski stroj je izumil Johannes Gutenberg.
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo -
1450
Izum tiskarskega stroja
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Konstantinopel je Otomansko cesarstvo zasedlo v torek, 29. maja 1453. Turkom je poveljeval 22-letni otomanski sultan Mehmed II. Osvojili so ga po sedemtedenskem obleganju, ki se je začelo v petek, 6. aprila 1453.
Ko so Benečani umaknili svoje ladje, so Turki že zavzeli obzidje pri Zlatem rogu. -
Period: 1478 to
Kmečki vpori
Odvijali so se na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Krištof Kolumb, trgovec in ljubiteljski kartograf, je prišel na idejo, da bi s plovbo proti zahodu gotovo lahko prišel do Indije. Pri zastavljanju projekta naj bi izhajal iz zapisov renesančnega izobraženca Paolo del Pozzo Toscanelli. endar pa je nekje v snovanju tega projekta prišlo do velikih napak -
Period: 1492 to
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.. -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Abecednik in Katekizem. Napisal in natisnil ju je Primož Trubar leta 1550. Primož Trubar se je rodil 8./9. junija 1508
Rašica pri Velikih Laščah. Umrl pa je 28. junija 1586
v Nemčiji. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V.
Izjema v osnovnem načelu so bila cerkvena posestva. -
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino
Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Prvo slovensko slovnico pa je napisal oziroma ustvaril Adam Bohorič. -
Period: to
Ludvik XIV. in absulutizem
Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije. Rodil se je 5 septembra leta 1638, umrl pa 1. septembra 1715. Absolutizem je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva. V evropskih državah je v 16. in 17. stoletju prevladujoča oblika. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Pojavilo se je konec 17.stoletja, višek je doživelo v 18.stoletju. Najmočnejše je bilo v Franciji. Razsvetljenci so poudarjali naravne pravice kot so:
Človekove pravice
Kasenje so pa se uvedle tudi številne reforme. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Teretija je bila edina ženska hasburška vladarica
Bila je hči Karla VI. In bila je kraljica Ogrske, Češke, Dalmacije... Skupaj z sinom Jožefom II. sta uvedla številne reforme -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Razvila so se nova znanstvena spoznanja, njihovo vklučevanje v proizvodnjo v drugi polovici 18. stol. je povzročilo prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Začelo se je v Veliki Britaniji v drugi polovici 18.stol. Nastali so prvi stroji in tovarne. Novi stroji so se najprej uveljavlaji v tekstilni industriji -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Bil je maldi poveljnik v času francoske revolucije. Francijo je povzdvignil v vojaško silo in postal narodni junak. Napoleon je zavladal Evropi. Po letu 1812 je Napoleonova vojska dosegla veliko porazov, ki so pripeljali do njegovega konca -
Nastanek ZDA
Odkril jo je Krištof Kolumb in sicer po naključju, ko je iskal novo pot do Indije. V kolonije je prišlo veliko priseljencev iz Velike britanije. V Ameriki jih je privlačila odprta družba. Britanci so ustanovili 13 kolonij. Nastala je vojna kolonistov in Veliko Britanijo. 4. julija 1776 spreli deklaracijo o neodvistnosti. Kasneje so nastale Združene Daržave Amerike ob pomoči evropskih držav zlasti Francije. -
Period: to
Francoska revolucija
Vzroki za revolucijo so bili gospodarski napredki v francoski družbi razdeljeno pa je bilo na 3 stanove.
1. stan - duhovščina
2. stan - plemstvo
3. stan - meščanstvo, kmetje, in drugi prebivalci
Ustabovili so narodno skupščino.
Na podeželju so kmetje začeli napadati gradove svojih zemljiških gospodov. Tako se je začela francoska revolucija. Narodna skupščina je odpravila fevdalizem, sprejeli deklaracijo o pravicah človeka in državljana, ločitev Cerkve od države -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province je leta 1809 ustanovil Napoleon. Province formalno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so mu bile povsem podrejene. Glavno mesto je bila Ljubljana -
Period: to
Metternichov absulotizem
Je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. Metternich je bil doma iz Porenja, vendar se je kasneje uveljavil v avstrijski diplomatski službi. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Predstavniki petih evropskih sil rešitve niso našli, zato so sprejeli Metternichov predlog, da na kongres povabijo tudi neapeljskega kralja. Za nov kongres Svete alianse so izbrali Ljubljano. Namenoma so izbrali manjše mesto, da diplomatov ne bi motile številne družabne obveznosti, pa tudi zato, da se kakšno evropsko središče ne bi uveljavilo kot nosilec evropske politike. -
Period: to
Franc Jožef I.
Vladal je od 2. decembera 1848 do 21. novembera 1916.
Francu Jožefu so se kmalu pridružili še trije bratje. Leta 1903 je Franc Jožef vložil veto zoper izvolitev kardinala Rampolla za papeža. Franc Jožef je umrl sredi vojne na Schönbrunnu leta 1916, star 86 let. -
Pomlad narodov in zadinjena Slovenija
Z Bachovim absolutizmom leta 1851 so bile politične želje Slovencev potlačene in narodno prebujanje se je preselilo na kulturno področje. V pomladi narodov Slovenci torej niso mogli uresničiti svojih teženj po združitvi. Program Zedinjene Slovenije je ostal skupni slovenski politični program in se je krepil v taborskem gibanju v letih 1868-1871 -
Period: to
Bachov abuslotizem
Bachov absolutizem ali neoabsolutizem, je dobil ime po takratnem notranjem ministru Aleksandru Bachu. Absolutizem je trajal od leta 1851 pa do leta 1859.
Državni zbor v Kromerižu leta 1848 je pripravljal osnutek ustave, ki je temeljila na liberalnih tezah, vsa oblast naj bi pripadala ljudstvu in vlada naj bi bila odgovorna skupščini -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta. -
Nastanek Kraljevine Italije
Leta 1861 je nastala Kraljevina Italija, ki jo je vodil sardinski kralj Viktor Emanuel II. Leta 1870 si je priključila še Rim in področje okoli njega -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
bila je državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva -
Nastanek Avstro-ogarske
je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. Pred I. svetovno vojno, po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine -
Nastanek Nemškega cesarstva
Prusija je najprej združila severne nemške države, ki so v vojni z Francijo propadle južne nemške države. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Pruski kralj Vilijem I. je postal nemški cesar. -
Period: to
Sodobnost
Novejša zgodovína je najnovejše zgodovinsko obdobje, ki se začne leta 1918 s koncem 1. svetovne vojne (konec novega veka) -
Period: to 476
Stari vek
Stari vek se deli na pravi stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.